KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2017 znašal 40 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 2 evro centa boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. Finančni vzvod se je glede na vrednosti v obdobju 2012−2015 bistveno izboljšal. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2017, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.


Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in izrabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja emisije CO2, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje emisije CO2 ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.


Grafi

Slika PO06-1: Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju v obdobju 2012−2017 in njegove ciljne vrednosti do leta 2020
Prikaži podatke

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2012−2015

Vrednost kazalca v letu 2017

2012

0,56

0,56

2013

0,53

0,73

2014

0,50

0,62

2015

0,47

0,64

2016

0,45

2017

0,42

0,40

2018

0,39

2019

0,36

2020

0,33


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje finančnega vzvoda spodbud v javnem sektorju. Z manjšim finančnim vzvodom se ob enakem obsegu nepovratnih sredstev spodbudi več investicij in tako doseže večje zmanjšanje emisije CO2. Cilj, zastavljen v OP TGP, je doseči, da bo leta 2020 finančni vzvod spodbud v javnem sektorju 1 : 3, kar pomeni, da bo 1 evro investicije v URE in izrabo OVE spodbujen z največ 33 evro centi subvencije. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Leta 2017 je bilo treba za 1 evro investicije v URE in izrabo OVE v javnem sektorju nameniti 40 evro centov nepovratnih sredstev, kar je dobro tretjino manj kot leta 2015. Primerjava z letom 2016 ni bila mogoča, saj tega leta v javnem sektorju ni bila končana nobena naložba v URE in OVE, ki bi bila podprta z nepovratnimi sredstvi, in zato finančnega vzvoda ni bilo mogoče oceniti. Višina finančnega vzvoda je posledica predvidene višine spodbud v javnih objavah za izvajanje projektov prenove stavb javnega sektorja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP), ki ne presega 40 % upravičenih stroškov naložbe, saj se večina projektov v javnem sektorju izvaja ravno v okviru OP EKP.

V izračunu finančnega vzvoda so zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove, vse iz OP EKP, in projekti, ki so pridobili nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, kjer je predvideno sofinanciranje do največ 40 oz. 50 % upravičenih stroškov. Zaradi pomanjkljivih podatkov, so bili v izračunu za projekte iz OP EKP upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, hkrati pa so bili projekti po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije iz prijave in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.

Finančni vzvod je bil leta 2017 2 evro centa boljši od indikativne letne ciljne vrednosti. Glede na to, da višina spodbud v javnih objavah za izvajanje projektov prenove stavb javnega sektorja v okviru OP EKP še naprej ostaja na ravni 40 % upravičenih stroškov naložbe, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2017, to pa pomeni, da bi leta 2020 za ciljno vrednostjo zaostajal za 7 evro centov.



TWITTER