KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji se je v letu 2010 okoli 89 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na pipi uporabnika. Kakovost pitne vode praviloma ni znana za okoli 11 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz lastnih virov pitne vode oz. sistemov z manj kot 50
oseb, ali iz drugih razlogov niso zajeti v monitoring. V velikih mestih se vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, ki je pod nadzorom.


Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2010 oziroma v strokovni nadzor v obdobju 1998-2003 in prebivalce, ki niso bili vključeni. Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje oz. se lahko deli na več oskrbovalnih območij.

Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo; v kazalcu jih združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev).


Grafi

Slika ZD05-1: Odstotni delež prebivalcev Slovenije po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalci brez nadzora v obdobju 2004-2010
Viri: 

IVZ, Monitoring pitne vode 2004-2007 - Poročilo o pitni vodi v RS, 2011; ZZV MB, Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008-2010 in Monitoring pitnih vod - Seznam oskrbovalnih območij

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
50-500 št. 119622 120712 115467 115692 111761 110155 104785
501-1.000 št. 60545 63495 63881 65618 73197 74009 79237
1.001 - 5.000 št. 257466 249602 252175 249523 248623 236644 241403
5.001 - 10.000 št. 237706 233540 229876 220533 236392 227033 218627
10.001 - 20.000 št. 304223 334488 323988 334102 369044 381635 396784
20.001 - 50.000 št. 431573 403647 431688 481406 373443 324145 324145
50.001 - 100.000 št. 292000 292000 292000 241000 300494 353743 353774
> 100.000 št. 137000 137000 137000 137000 104600 104600 104600
brez nadzora št. 156869 166630 162441 174532 205075 230371 225906
50-500 % 6 6 6 6 6 5 5
501-1.000 % 3 3 3 3 4 4 4
1.001 - 5.000 % 13 12 13 12 12 12 12
5.001 - 10.000 % 12 12 11 11 12 11 11
10.001 - 20.000 % 15 17 16 17 18 19 19
20.001 - 50.000 % 22 20 21 24 18 16 16
50.001 - 100.000 % 15 15 15 12 15 17 17
> 100.000 % 7 7 7 7 5 5 5
brez nadzora % 8 8 8 9 10 11 11
Slika ZD05-2: Število oskrbovalnih območij, po velikostnih razredih glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo v obdobju 2004-2010
Viri: 

IVZ, Monitoring pitne vode 2004-2007 - Poročilo o pitni vodi v RS, 2011; ZZV MB, Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008-2010, 2011.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
50-500 št. 706 721 692 697 695 688 669
501-1.000 št. 85 90 90 91 102 102 113
1.001 - 5.000 št. 112 109 111 111 110 105 108
5.001 - 10.000 št. 32 32 32 31 33 33 32
10.001 - 20.000 št. 22 24 23 24 26 27 28
20.001 - 50.000 št. 15 14 15 16 13 12 12
50.001 - 100.000 št. 4 4 4 3 4 5 5
> 100.000 št. 1 1 1 1 1 1 1
Slika ZD05-3: Odstotni delež prebivalcev Slovenije, vezanih na sisteme s strokovnim nadzorom v obdobju 1998-2003 in na oskrbovalna območja v obdobju 2004-2010 ter prebivalci brez nadzora (v letu 2004 spremenjena metodologija)
Viri: 

IVZ, Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 1998-2003 ter Monitoring pitne vode 2004-2007 - Poročilo o pitni vodi v RS, 2011; ZZV MB, Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008-2010, 2011.

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
brez nadzora št. 319342 211509 192841 124094 144609 156869 166630 162441 174532 205075
prebivalci vezani na sisteme s strok.nadzorom / oskrbovalna območja z monitoringom št. 1656948 1765720 1786056 1871624 1852164 1840135 1834484 1846075 1844874 1817554
brez nadzora % 16 11 10 6 7 8 8 8 9 10
prebivalci vezani na sisteme s strok.nadzorom / oskrbovalna območja z monitoringom % 84 89 90 94 93 92 92 92 91 90
2009 2010
brez nadzora št. 230371 225906
prebivalci vezani na sisteme s strok.nadzorom / oskrbovalna območja z monitoringom št. 1811964 1823355
brez nadzora % 11 11
prebivalci vezani na sisteme s strok.nadzorom / oskrbovalna območja z monitoringom % 89 89
Slika ZD05-4: Odstotni delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalcev brez nadzora, po območjih ZZV v letu 2010
Viri: 

ZZV MB, Monitoring pitnih vod, Seznam oskrbovalnih območij v registru 2010, 2011

Prikaži podatke
Slovenija Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto R/K
mala (50-1000) % 9 13 3 10 7 4 18 16 10 17
srednja (100-10.000) % 22 23 2 25 21 14 24 33 37 60
velika (>10.000) % 58 42 86 57 63 79 43 41 44 -
brez nadzora % 11 22 9 8 10 3 15 10 10 23

Cilji

• Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije, vedno, povsod in v zadostnih količinah, dostop do varne pitne vode.
• Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa jih po enakih načelih urediti.
• Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb dosledno obveščati, o tem, ter jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi agensi.
• Popolnoma zajeti sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo 50 ali več oseb v monitoring pitne vode.
• Izvajati monitoring na vseh sistemih in v celoti.

Operativni program oskrbe s pitno vodo, ki se nanaša na obdobje 2007-2013 postavlja za cilj tudi zagotoviti zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo.


Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2010 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo 89 % (oz. 1.823.000) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004-2010 se je 8-11 % (156.000-226.000) prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov z manj kot 50 oseb, ali niso bili vključeni monitoring zaradi nepopolnega zajema (predvsem
v razredu 50–500 prebivalcev). V letu 2010 sta bili dve tretjini - 68 % prebivalcev vezani na oskrbovalna območja z več kot 5.000 ljudmi (78 oz. 8 % oskrbovalnih območij).

Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004-2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) ter v obdobju 2008-2010 ZZV Maribor, je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 968 in 995; med leti so
bile razlike minimalne, za 1-3 odstotne točke. Nekoliko večje razlike so bile med posameznimi razredi. Razlike se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij, priključitev prebivalcev na večja idr. Na velikih oskrbovalnih območij se oskrbuje s pitno vodo več kot polovica prebivalcev Slovenije; po območjih ZZV večina na območju ZZV Koper in ZZV Maribor, nad povprečjem še na območju ZZV Ljubljana; na območju ZZV Ravne na Koroškem ni velikega oskrbovalnega območja. Brez monitoringa - nadzora nad kakovostjo pitne vode je bilo več kot petina prebivalcev na območju ZZV Celje in ZZV Ravne na Koroškem, nad povprečjem še na območju ZZV Murska Sobota, najmanj na območju ZZV Maribor.

S stališča javnega zdravja so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ker so v velikem deležu Mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem ko je o njihovi kemijski problematiki zelo malo podatkov – le za 5 % oskrbovalnih območij letno po ZZV. Večina sistemov (72 % oz. okoli 700 sistemov), ki oskrbuje po 50-500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev pravilnika oz. direktive EU (Direktiva 98/83/ES) glede števila ljudi.
Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (strokovno upravljanje, urejenost vodovarstvenih območij idr.) Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večje, ki imajo strokovno upravljanje in nadzor.

V letu 2010 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana (280.080) in Maribor (111.704).V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Ta se izvaja na pipah uporabnikov. Glede na popis prebivalstva predstavljajo prebivalcih v Ljubljani in Mariboru 19,1 % vseh prebivalcev Slovenije (letu 2010 2.049.261). Če kot mestno okolje (ali urban environment) upoštevamo vse prebivalce, ki živijo v mestih z ≥ 100.000 (Ljubljana in Maribor) ter štejemo za podeželje (ali rural environment) vse ostalo, iz tega sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju oskrbujejo s pitno vodo, ki je pod nadzorom (to pomeni 100 % nadzor), na podeželju (rural environment) pa živi 86 % prebivalcev Slovenije (225.906), katerih pitna voda je brez nadzora.


Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo, Operativni program oskrbe s pitno vodo (julij 2006)
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2004-2010 in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo za obdobje 1998-2003.
Podatki, ki se nanašajo na obdobje 2004-2010 so se zbirali v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), na podlagi katerega je bila razvita Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode. Bazo podatkov o skladnosti pitne vode predstavljajo podatki, pridobljeni z monitoringom. Nosilec monitoringa je bil v obdobju 2004-2007 Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), v obdobju 2008-2010 ZZV Maribor. Zbirke vsebujejo podatke o upravljavcu, sistemu za oskrbo s pitno vodo, oskrbovalnem območju (tip vode, priprava vode, število prebivalcev, ki jih oskrbuje, upravljavec, mesta vzorčenja s koordinatami) in rezultate
preskusov vzorcev pitne vode.
Do leta 2003 so vir podatkov Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo 1999-2003, katerih osnova je Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00); podatke so zagotavljali upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo v okviru strokovnega nadzora in jih sporočali območnim zavodom za
zdravstveno varstvo (ZZV), s katerimi so imeli sklenjeno pogodbo, ZZV pa IVZ. IVZ je pripravljal letna poročila in jih posredoval Ministrstvu za zdravje. Vzorci so se odvzemali na sistemih, ki so oskrbovali 20 ali več ljudi, praviloma po pripravi vode. Poleg spremembe načina spremljanja se je leta 2004 nekoliko spremenil nabor parametrov, njihove
mejne vrednosti, shema vzorčenja idr., zato rezultati monitoringa 2004-2010 niso povsem primerljivi s podatki 1998-2003. Gre za primerjavo velikosti pojava.

Skrbnik podatkov: V obdobju 1998-2003 in 2004-2007 Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja-CNBOT, v obdobju 2008-2010 ZZV Maribor.

Datum zajema podatkov: oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje sproti. Do leta 2003 se je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekalo glede na Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, od leta 2004 dalje pa glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa ( Monitoring pitne vode 2004-2009).
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi, objavljenih na spletni strani IVZ in MZ. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.

Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) je usklajen z Direktivo Evropske
Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva 98/83/ES). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Zagotavlja ga Ministrstvo za
zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo do 50 ljudi ter tudi sistemi, ki so izpadli zaradi nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudmi. Podatki za obdobje 2004–2010 niso povsem primerljivi s podatki obdobja 1998-2003 zaradi novega Pravilnika o pitni vodi. Po prej veljavnem Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, se je izvajal strokovni nadzor na
sistemih, ki so oskrbovali 20 in več ljudi. Po novem Pravilniku o pitni vodi, ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2010 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več ljudi. Poleg tega so spremembe tudi v naboru parametrov, njihovih mejnih vrednostih idr. Iz navedenih razlogov ne moremo govoriti o kontinuiteti podatkov, temveč o primerjavi velikosti pojava. Do leta 2003 so vzorčenje zagotavljali upravljavci kjerkoli na sistemu s pitno vodo, v obdobju 2004–2010 pa je vzorčenje zagotavljalo Ministrstvo za zdravje na pipi uporabnika.
V obdobju 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, v obdobju 2008-2010 pa ZZV Maribor; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani

- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- Davison, 2005. Davison A et al. Water safety plans. Managing drinking-water quality from catchment to consumer. Geneva, World Health Organization, 2005.
- Directive 2000/60/EC. Directive of the European Parliament and of the Council establishing a framework for the Commu-nity action in the field of water policy. Official Journal of the European Communities, 2000, L327:1–73.
- IVZ, 2004. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ, 2005. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ, 2006. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ, 2007. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- ZZV MB, 2008. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
- Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
- Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00)
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS.
- The quality of drinking water in the European Union 2005-2007. Synthesis report on the quality of drinking water in the Member States of the European Union in the period 2005-2007 Directive 98/83/EC. December 2010.
- Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
- WHO, 2011. Guidelines for drinking-water quality, fourth edition. World Health Organization, Geneva 2011
- WHO-UNECE, 1999. Protocol on Water and Health to the 1992 Convention on the Protection and Use of Transboundary Water-courses and
International Lakes
. Second Meeting of the Parties to the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes, The Hague, Netherlands, 23–25 March 2000. Copenhagen, WHO Re-gional Office for Europe and Geneva, United Nations Economic Commission for Europe, 1999


Povezani kazalci


TWITTER