KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Leta 2011 smo v Sloveniji evidentirali 194 degradiranih območij v skupni površini 979 ha. V evidenco smo vključili območja, kjer je degradacijo povzročila industrija, vojaška dejavnost, transport in infrastrukturne dejavnosti ter rudarska dejavnost.

Poleg cilja zmanjševanja obsega degradiranih površin in sanacija okoljsko najbolj spornih je ključen cilj pri ravnanju z degradiranimi območji vzpostavitev celovite baze, na osnovi katere bodo različni resorji lahko uspešno ukrepali v smeri trajnostnega gospodarjenja s prostorom.


Kazalec prikazuje število, površino in vrsto degradiranih površin v Sloveniji leta 2011, ki so posledica opuščanja dejavnosti in spremembe (razvrednootenje) funkcije prostora. Med degradirana območja so vključena vsa območja, kjer je dejavnost, ki je degradacijo povzročila:
a) povsem opuščena,
b) opuščena in prisotna le še na delu območja,
c) opuščena, na delu degradiranega območja pa je prisotna že nova dejavnost ali pa je še
d) delno prisotna na območju stara in nova dejavnost.

Vključena so torej tista območja, ki so degradirana zaradi industrijske dejavnosti, vojaške dejavnosti, rudarjenja (površinska degradacija) in območja transportnih in infrastrukturnih objektov. Zajeta so vsa tista območja, ki so večja od 1 ha (10.000 m2), v nekaterih primerih smo vključili tudi nekoliko manjše površine.


Grafi

Slika TP02-1: Karta degradiranih območij po tipu in velikosti v 2011
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011

Slika TP02-2: Število degradiranih območij po tipu degradacije
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011

Prikaži podatke
vrsta 2011
industrijska število 111
rudarska število 17
transportna število 42
vojaška število 24
skupaj število 194
Slika TP02-3: Površina degradiranih območij
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011

Prikaži podatke
vrsta 2011
industrijska ha 651.366694099
rudarska ha 64.5200856946
transportna ha 132.832181909
vojaška ha 130.292788437
skupaj ha 979.01175014
Slika TP02-4: Degradirana območija glede na lastništvo
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011

Prikaži podatke
lastnistvo javno mešano zasebno neznano
površina degradiranih območij ha 198.436869711 262.325544167 457.687923763 60.5614125
število degradiranih območij število 32 48 100 14
Slika TP02-5: Degradirana območja glede na stopnjo opuščenosti
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011

Prikaži podatke
stopnja opuscenosti delno opuščeno, nova dejavnost delno opuščeno, stara dejavnost delno opuščeno, stara in nova dejavnost povsem opuščeno neznano
površina degradiranih območij ha 279.430506843 350.862517578 91.5462875 253.923075719 3.2493625
število degradiranih območij število 57 38 17 81 1
Slika TP02-6: Karta skupnih površin degradiranih območij po občinah Slovenije, 2011
Viri: 

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin, 2011


Cilji

Sanacija degradiranih območij (Nacionalni program varstva okolja)

Smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij (Politika urejanja prostora Republike Slovenije, 2001)

Prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij (Strategija prostorskega razvoja Slovenije )

Za dosego teh ciljev bi bilo potrebno:
• Zmanjšati obseg in število degradiranih območij;
• Sanacija okoljsko najbolj spornih območij in s tem zmanjšanje nevarnosti za zdravje prebivalstva;
• Izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev na okoljsko degradiranih območjih;
• Vzpostavitev aktivnega (sproti ažuriranega) celovitega registra degradiranih območij v Sloveniji in dostop podatkov vsem odgovornim resorjem.
• Učinkovitejše upravljanje z degradiranimi območji, racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že degradirana območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč;
• Priprava jasnih usmeritev in pogojev rabe glede na tipe degradiranih območij;


Analiza stanja degradiranih območij v Sloveniji zaradi opuščene dejavnosti (v nadaljevanju DO), popisanih po predhodno določenih kriterijih, odraža razmere v Sloveniji spomladi leta 2011. Gre za prvo vzpostavitev prostorske in podatkovne evidence podatkov o degradiranih območjih v Sloveniji, ki pa jo bo potrebno dopolnjevati in smiselno nadgrajevati, saj se dejanske razmere lahko hitro spreminjajo. Pridobljeni podatki kljub temu predstavljajo osnovo za bodoče reševanje problematike DO, tako v okviru prostorskega načrtovanja, kot tudi z razvojnega vidika, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na tem mestu bo ključna vloga države, ki bi (bo) morala DO ustrezno umestiti v vse temeljne razvojne dokumente (na vseh prostorskih ravneh) ter pripraviti jasne usmeritve glede možnosti in pogojev rabe po različnih tipih DO.

Glede na kriterije izvedenega evidntiranjaevidentiranja DO, smo območja uvrstili v štiri skupine – industrijska območja, rudarska območja, transportne in druge infrastrukturne površine in objekti ter vojaška območja. Pričakovano največ DO spada v prvo skupino – industrijska območja, ki so prostorsko najbolj zastopana v osrednji Sloveniji in starih industrijskih središčih v drugih regijah Slovenije.

Skupaj je bilo popisanih 194 DO, s skupno površino 979 ha. DO so zastopana v 82 občinah, največje pa je v občini Lendava, in sicer območje Rafinerija Lendava (72 ha). Številčno je največ DO na območju Osrednjeslovenske statistične regije, in sicer 32, sledi ji Savinjska s 26 in Gorenjska (22 DO). Na območju Koroške DO, ki bi ustrezala izbranim kriterijem, nismo popisali, v Zasavski regiji pa jih je bilo, kljub njeni majhnosti, evidentiranih kar 9. Po površini je največ DO na območju Podravske in Osrednjeslovenske regije, najmanj površin pa zavzemajo v Zasavski, Goriški in Notranjsko-kraški statistični regiji.

Ker za prikaz kazalca uporabljamo podatke, ki so prvič pridobljeni za območje Slovenije, žal ni mogoče prikazati trenda razvoja pojava v prostoru.

Evidentiranih DO, večjih od 5 ha, je kar 49, od tega je 28 industrijskih. 20 DO je večjih celo od 10 ha, v popis pa smo zajeli tudi 29 območij s površino od 0,6 - 1 ha, a so bila po naši oceni dovolj relevantna za vključitev v evidenco.

Največjo oviro tako pri ravnanju z DO na lokalnem/regionalnem nivoju kot tudi pri načrtovanju in nadaljnjem umeščanju novih dejavnosti ter sanaciji DO, predstavlja lastništvo. V zadnjih dvajsetih letih je večina danes prepoznanih DO prišla v zasebne roke, kar pomeni, da izrazito prevladuje zasebno lastništvo, najmanj evidentiranih DO pa je v javni lasti.

Ker se v Sloveniji izpostavlja splošen problem pomanjkanja območij (prostora) za širitev dejavnosti, je pomembna tudi stopnja opuščenosti evidentiranih DO. Prav vsa območja so vsaj delno opuščena, vendar med njimi prihaja do velikih razlik. Povsem opuščenih je 81 DO (s skupno površino 254 ha). Prevladujejo DO, kjer je osnovna dejavnost delno opuščena, vendar je na delu območja še prisotna stara dejavnost (skupna površina 351 ha). Pri pregledu lastništva in stopnje opuščenosti DO se je izkazalo, da je številčno gledano največ povsem opuščenih DO v zasebni lasti, kar dodatno potrjuje dejstvo, da je prav sedanje lastništvo ena največjih ovir pri kompleksnem reševanju problematike DO.
Obstoječa evidenca ne zajema vseh degradiranih območij zaradi opuščene dejavnosti, saj smo zaradi potreb naročnika (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) namenoma izpustili npr. degradirana stanovanjska območja, območja kmetijske dejavnosti (npr. nekdanjih kmetijskih farm s pripadajočimi zemljišči) idr. Trdimo lahko, da je prostorsko gledano na voljo celo več območij, ki so primerna za širitev dejavnosti in kamor bi morali nedvomno prednostno usmerjati nove razvojne projekte, dejavnosti. Glede na razmere bi bilo potrebno (in izvedljivo) v Sloveniji popolnoma ustaviti razvoj na kmetijskih površinah in vse dejavnosti usmerjati na že prostorsko degradirane površine.


Cilji in pravne podlage:
Degradirana območja so pri nas opredeljena v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); (Url.l. RS, št.33/2007), Zakonu o varstvu okolja (Url.l. RS, št.41/2004), posebej se je do njih potrebno opredeliti pri snovanju občinskih prostorskih načrtov, kar narekuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Url.l. RS, št.99/2007). V strateških dokumentih so degradirana območja opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Politiki urejanja prostora Republike Slovenije in Nacionalnem programu varstva okolja. v letnem poročilu 2011 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 fizični napredek 4. razvojne prioritete, merjen v površini prenovljenih in saniranih degradiranih območij namenjenih gospodarskemu razvoju, dosegel le 9 % (18 ha) od načrtovanih (191 ha) površin. Tako skromno doseganje zastavljenih ciljnih vrednosti gre pripisati popolni odsotnosti tako analize stanja na področju degradiranih območij kot tudi odsotnosti sistema prenove in sanacije.
Vir podatkov:
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca degradiranih površin 2011.

Skrbnik podatkov:
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani (v prihodnje MGRT)
Barbara Lampič

Datum zajema podatkov za kazalec:
April, 2011

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Evidenca degradiranih območij v Sloveniji je bila vzpostavljena kot rezultat CRP in sicer projekta »Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvojna priložnost Slovenije«, evidentiranje pa je izvedel Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani. Naročnik projekta je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (predstavnica naročnika je bila Duška Radovan ). Obstoječi podatki so rezultat enkratnega evidentiranja na terenu. V okviru projekta smo pred terenskim popisom evidentirali vse potencialne lokacije, v nadaljevanju obiskali vseh 211 slovenskih občin, kjer smo s pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor določili vse relevantne lokacije na območju posamezne občine. V zadnji fazi smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v sistem Geopedia (dostopno na: http://geopedia.si/lite.jsp?params=T2033_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl...). Vsebinsko pregledane podatke smo izvozili v shp formatu in tako vzpostavili nov podatkovni sloj z vsemi pripadajočimi informacijami (vrsta DO, površina, stopnja opuščenosti, lastništvo, št. delovnih mest (na delno opuščenih DO), dostopnost, infrastrukturna opremljenost itd.
Predstavljeni podatki so torej prikaz stanja pomladi leta 2011, v načrtu pa je metodološka in vsebinska nadgradnja obstoječe evidence in vzpostavitev aktivnega registra DO.

Metodologija obdelave podatkov:

Površina evidentiranih DO je izražena v ha (10.000 m2) in je zaokrožena na eno decimalko natančno. Površina in število DO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano lastništvo. Površina in število DO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v štirih kategorijah (delno opuščeno, v delu prisotna stara dejavnost, delno opuščena, v delu prisotna nova dejavnost, delno opuščeno, v delu prisotna stara in nova dejavnost ter povsem opuščeno DO).
Glede na lokacijo posameznega DO so izračuni o številu, površini in vrsti DO prikazani tudi po vseh 12 statističnih regijah Slovenije.
Informacije o kakovosti:
Prednosti kazalca so ta trenutek predvsem dejstvo, da so to sploh prvi celoviti podatki s področja degradiranih območij v Sloveniji. Gre za evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, raziskav, kar daje vsaj v metodološkem smislu dodatno vrednost prikazanim rezultatom.
Pomanjkljivost obstoječega kazalca je, da ni mogoče izvesti trendov razvoja (zaradi odsotnosti predhodnih podatkov) oz. ugotoviti, ali se degradirana območja po številu in površini povečujejo/zmanjšujejo in kateri tipi degradiranih območij so to. Pomembno je tudi dejstvo, da trenutno v Sloveniji še ni vzpostavljen ažuren register za spremljanje tega pojava v prostoru.
Izpostaviti velja še slabost terenskega dela v segmentu vpliva kakovosti dela posameznih informatorjev s strani občin in posameznih popisovalcev. Nekatera območja so morda zaradi tega vpliva manj kakovostno popisana oziroma niso zajeta vsa DO, ki bi sodila v evidenco.
Ker je potrebno k problematiki degradiranih območij pristopati medsektorsko (gre za prostorski, okoljski, zdravstveni problem), je velik problem tudi odsotnost enotne definicije degradiranih območij.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: ni ocene
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Garb, Y., Jackson, J., 2010. Brownfields in the Czech Republic 1989–2009: The long path to integrated land management. Journal of Urban Regeneration and Renewal, 3, 3, str. 263-276 URL: http://www.ygarb.com/publications/Garb%20and%20Jackson%20(2010)%20Brownfields%201989%20to%202009.pdf (Citirano 25. 8. 2012)
- Koželj, J., Ažman Momirski, L., Maligoj, T., Omerzu, B., 1998. Degradirana urbana območja. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 252 str.
- KREVS, Marko, LAMPIČ, Barbara, JARNJAK, Marjan. Learning by doing : essential contribution of students to establishment of a national register of brownfield sites. V: EUROGEO 2012 Conference, June 1st-3rd, 2012, Dublin, Ireland. Geography and global understanding : connecting the sciences. Dublin: St. Patrick's University College, 2012, str. 1-18.
- LAMPIČ, Barbara. Rezultati evidentiranja degradiranih območij v Sloveniji in njihove značilnosti : [predavanje na delavnici Degradirana območja v Sloveniji, 8. 5. 2012, Mestna občina Ljubljana, Ljubljana]. Ljubljana, 2012.
- Strategija prostorskega razvoja Slovenije… http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/spr... (citirano: 13. 8. 2012)
- Špes, M., 1998. Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Ljubljana, Inštitut za geografijo, 199 str.
- Špes, M., 2000. Geografske značilnosti pokrajinsko ranljivih območij v Sloveniji. Geographica Slovenica, 33, 1, str. 9-45.
- ŠPES, Metka, KREVS, Marko, LAMPIČ, Barbara, MRAK, Irena, OGRIN, Matej, PLUT, Dušan, VINTAR MALLY, Katja, VOVK KORŽE, Ana. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja : [Ciljni raziskovalni program (CRP) "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013"] : zaključno poročilo. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2012. str. 66.


TWITTER