KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V letih 1999-2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot 5 % do več kot 20 %. Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih, predvsem v razvitih državah sveta.


Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let). Podatki zajemajo obdobje 2002-2012 ter mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Za potrebe primerjave z EU so v kazalcu podani tudi podatki o prevalenci astme in alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah EU za obdobje 1999-2004. Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010).


Grafi

Slika ZD02-1: Delež sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme v obdobju 2002 - 2012
Viri: 

NIJZ, 2014.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Ljubljana št.sprejemov 88 86 47 80 61 91 87 70 32 36
Maribor št.sprejemov 41 18 29 44 45 47 40 63 70 46
Celje št.sprejemov 5 3 4 8 6 13 9 7 13 8
Trbovlje št.sprejemov 2 3 1 1 1 2 3 0 0 1
Zagorje ob Savi št.sprejemov 2 0 0 0 1 0 0 2 0 0
Ljubljana št.preb. v upravni enoti 35773 36908 36690 37066 38455 40446 44646 45863 47814 48909
Maribor št.preb. v upravni enoti 19179 17952 18241 18569 18271 17880 17158 17441 17641 17821
Celje št.preb. v upravni enoti 8639 8687 8665 8965 9104 8836 8556 8531 8628 8692
Trbovlje št.preb. v upravni enoti 3546 3588 3428 3439 3517 3416 2058 2025 2035 1997
Zagorje ob Savi št.preb. v upravni enoti 2751 2829 2752 2614 2892 2938 2444 2445 2451 2461
Ljubljana % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Maribor % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Celje % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Trbovlje % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zagorje ob Savi % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2012
Ljubljana št.sprejemov 39
Maribor št.sprejemov 46
Celje št.sprejemov 9
Trbovlje št.sprejemov 3
Zagorje ob Savi št.sprejemov 2
Ljubljana št.preb. v upravni enoti 49976
Maribor št.preb. v upravni enoti 17966
Celje št.preb. v upravni enoti 8818
Trbovlje št.preb. v upravni enoti 1991
Zagorje ob Savi št.preb. v upravni enoti 2488
Ljubljana % 0
Maribor % 0
Celje % 0
Trbovlje % 0
Zagorje ob Savi % 0
Slika ZD02-2: Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine v obdobju 2002-2012
Viri: 

NIJZ, 2014.

Prikaži podatke
0 do 4 leta 5 do 9 let 10 do 14 let
Ljubljana št. sprejemov - astma 402 234 81
Maribor št. sprejemov - astma 334 90 65
Celje št. sprejemov - astma 24 39 22
Trbovlje št. sprejemov - astma 7 3 7
Zagorje ob Savi št. sprejemov - astma 1 4 2
Ljubljana št. vseh sprejemov 59909 9993 8567
Maribor št. vseh sprejemov 23677 5186 4296
Celje št. vseh sprejemov 13401 2851 2505
Trbovlje št. vseh sprejemov 3530 784 919
Zagorje ob Savi št. vseh sprejemov 3622 864 713
Ljubljana % 0.67 2.34 0.95
Maribor % 1.41 1.74 1.51
Celje % 0.18 1.37 0.88
Trbovlje % 0.2 0.38 0.76
Zagorje ob Savi % 0.03 0.46 0.28
Slika ZD02-3: Delež obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 -2004
Viri: 

ENHIS, 2007

Prikaži podatke
Albanija Avstrija Belgija Estonija Finska Nemčija Irska Italija Latvija Litva
otroci z astmo med 6 in 7 let št. 5 7.4 7.5 9.6 12.8 7.9 6.6
otroci z astmo med 13 in 14 let št. 3.4 15.1 8.3 9.3 19 17.5 26.7 8.4 10.5 6.7
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 6 in 7 let št. 3.9 6.1 5.8 4.2 6.9 6.5 3.8
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 13 in 14 let št. 5.5 9.7 16.9 6.3 15.5 15 15.5 15.5 4.5 4.6
Malta Poljska Portugalska Romunija Rusija Španija Švedska Ukrajina VB
otroci z astmo med 6 in 7 let št. 14.9 13.6 12.9 9.5 10.2 12.5 20.9
otroci z astmo med 13 in 14 let št. 14.6 10.2 12 22.7 11.2 9.6 9.7 20.9 24.7
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 6 in 7 let št. 8.9 13 9.3 7.9 6.9 7.7 10.1
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 13 in 14 let št. 20.9 18.9 9.5 14.3 11.7 15 10.4 11.2 15.3

Cilji

Ukrepi za zmanjšanje števila otrok z astmo in alergijskimi boleznimi morajo biti usmerjeni na 2 nivoja. Prvi je preprečevanje izpostavljenosti otrok dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo nastanek astme in alergijskih bolezni, drugi pa odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročijo poslabšanje že obstoječe bolezni (astme in alergijskih bolezni). Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo astmo in alergijske bolezni, lahko v okviru okoljske problematike predvsem zmanjšamo nivo onesnaženja zraka s prašnimi delci, ozonom in dušikovimi oksidi. Ti onesnaževalci lahko povzročajo nastanek in/ali poslabšanje osnovne bolezni.


Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013)  povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998). Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol, namreč, dečki največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti. (Soto-Ramirez, 2013)

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Najpomembnejši alergen v bivalnih prostorih je hišni prah oziroma pršica. K njenemu razvoju pomembno vpliva nivo relativne vlage, ki mora biti večji od 50 %, prisotnost preprog, volnenih materialov in podobne opreme bivalnih prostorov. Izpostavljenost visokim koncentracijam pršice v notranjih prostorih dvakrat poveča verjetnost razvoja preobčutljivosti pri otrocih in s tem vpliva na razvoj astme. Pri otrocih z astmo, ki so preobčutljivi za pršico, le-ta sproži poslabšanje astme. Poleg pršic so pomembni alergeni tudi plesni in izločki hišnih živali. Prve najdemo predvsem v vlažnih in slabo prezračenih prostorih, druge pa tam, kjer so hišne živali. Vlaga povzroča rast spor in s tem plesni. Te dražijo dihalne poti, povzročajo vnetja ter nastanek preobčutljivosti, kar lahko povzroči astmo ali sproži njeno poslabšanje. Svetovna zdravstvena organizacija je zaključila, da plesni povzročajo pri otrocih kašelj, piskanje v pljučih in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju imajo večje tveganje za razvoj astme in sicer od 1,5 – 2,2 krat več v primerjavi z otroci, ki živijo v primernem bivalnem okolju.

Kajenje tobaka  je smrtno nevarno in je edini okoljski faktor, ki se  mu zavestno lahko izognemo. Tobak deluje tudi kot alergen in ima sposobnost proizvesti specifična IgE protitelesa, ki so tudi povzročitelji alergijskih bolezni, vključno z astmo, tudi pri otrocih. Poleg izpostavljenosti ostalim alergenom, so ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) pomembni faktorji, ki poslabšajo simptome astme. V svetu obstaja ogromen delež pasivne izpostavljenosti otrok tobačnemu dimu. Na Poljskem so objavili študijo, ki je pokazala, da je vsak dan izpostavljeno tobačnemu dimu tako doma kot na javnih mestih, 4 milijone poljskih otrok. Substance tobaka dražijo dihalne poti. Vsebujejo snovi, ki skrčijo dihalne poti in povzročajo kašelj ter snovi, ki onemogoča samoočiščevalne mehanizme dihalnih poti, kar vodi k pogostejšim okužbam (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano,  debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa v katerem se otrok rodi, namreč otroci rojeni v jeseni in pozimi, imajo višje tveganje za razvoj astme in alergij.  Tudi bolezni matere v času nosečnosti naj bi imele vpliv na razvoj astme (na primer zdravljenje matere z proti-parazitnimi zdravili) (Hakimek  in Tripodi, 2013). 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2006) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Število otrok z astmo je v Evropi v zadnjih nekaj letih zraslo za približno 0,5 % letno, v Avstriji pa za približno 1%, kar je zaradi geografskih in kulturnih značilnosti primerljivo tudi s Slovenijo. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2002 okoli 15 % otrok z astmo, podatkov o otrocih z ostalimi alergijskimi boleznimi pa ne poznamo.

Pri primerjavi z evropskimi državami je bilo največ otrok z astmo v starosti 6-7 let, v Veliki Britaniji - več kot 20 % in v starosti 13-14 let, več kot 25 %. Najmanjše število bolnikov z astmo v obeh starostnih skupinah v istem obdobju je bilo v Albaniji (<5%). Do razlik med državami lahko prihaja zaradi različnega načina življenja, prehranskih navad, socio-ekonomskih razlik ter okoljskih ali podnebnih dejavnikov. Tudi ozaveščenost o bolezni lahko vpliva na število bolnikov. Podatki o obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 – 2004 so podani na sliki ZD2-3 (ENHIS, 2007).

V Sloveniji so na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj. Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Delež sprejemov v bolnišnico v letih 2002 do 2012 zaradi astme, je pri otrocih starih 0-4 let, 0%-1,4 %, pri otrocih, starih 5-9 let 0,1 %-2,4 %, pri otrocih, starih 10-14 let, pa 0,2 %-1,7 % (NIJZ RS, 2014). Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro vodeni ambulantno in prejemajo ustrezno terapijo, kar preprečuje tako poslabšanje astme, da bi bila potrebna hospitalizacija.

Prevalenca alergijskih bolezni narašča povsod po svetu, predvsem pa v razvitih državah, kar je fenomen, ki ga največ lahko pripisujemo onesnaženemu okolju in škodljivem delovanju le tega na fetus že v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013).  Med okoljskimi faktorji, je onesnaženje okolja zaradi prometa verjetno največja grožnja za zdravje otrok. Življenje blizu večjih cest je povezano z večjo hospitalizacijo otrok zaradi astme, znižanjem funkcije pljuč in povečano prevalenco in resnostjo kašljanja in alergijskega rinitisa. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh PM10 in stopnja ozona v zraku sta najpogostejša  onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke na zdravje. Mehanizem, ki povzroča  te učinke, lahko pripišemo oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo reaktivne snovi (radikali), ki lahko poškodujejo dedno zasnovo(Kim B.J., Hong S.J., 2012).


Podatki za Slovenijo – zdravstveni podatki

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka bolnišničnih obravnav

Skrbnik podatkov: NIJZ RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 27. avgust 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.

Informacije o kakovosti:

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Slovenijo – podatki o prebivalcih

Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah

Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 27. avgust 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na polletni ravni.

Metodologija obdelave podatkov:

Informacije o kakovosti:

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: podatki študije ISAAC

Skrbnik podatkov: študija ISAAC

Datum zajema podatkov za kazalec: 1999-2004

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz mednarodne študije o astmi in alergijah pri otrocih (ISAAC), v kateri so bili zajeti otroci s simptomi astme ter simptomi alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice, v starostnih skupinah 6-7 let ter 13-14 let. Za otroke starosti 6-7 let je bilo v raziskavo zajetih 66 centrov v 37 državah, za otroke starosti 13-14 let pa 106 centrov v 56 državah.

Metodologija obdelave podatkov: Prikazan je delež otrok z astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice glede na celotno populacijo otrok v obravnavanem starostnem obdobju.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki so mednarodno primerljivi. Slabosti: Podatki so pridobljeni na majhnem vzorcu.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2 (majhen vzorec)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. ENHIS, 2007. Prevalence of asthma and allergies in children. Europe, World Health Organization.
  2. Hakimeh D, Tripodi S., 2013. Recent advances on diagnosis and management of childhood asthma and food allergies, Italian Journal of Pediatrics. 2013;39: 80-94.
  3. Health Effects Institute, 2010. Traffic-Related Air Pollution. A Critical Review of the Literature on Emissions, Exposure, and Health Effects. Boston, Health Effects Institute
  4. ISAAC Steering Committee, 1998. Worldwide variation in prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis and atopic eczema: ISAAC. Lancet, 1998, 351:1225-1232.
  5. Kim, B.J., Hong, S.J., Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012; 55(6):185-92.
  6. Marshall, G.D, 2004. Internal and external environmental influences in allergic diseases. Journal of the American Osteophatic Association, 104(Suppl 5):S1-6.
  7. McConnell, R., Berhane, K., Yao, L., 2006. et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.
  8. Soto-Ramirez N. et al. 2013. Epidemiologic Methods of Assessing Asthma and Wheezing Episodes in Longitudinal Studies: Measures of Change ad Stability. Journal of Epidemology. 3013; 23(6): 299-410.
  9. Stankiewicz- Choroszucha, B.L., 2011. et al. Consequences of smoke inhalation in the epidemology of allergic diseases in Poland project (ECAP).Ann of Agricult and Environment Med .2011; 18(2):429-28
  10. Šuškovič, S., Košnik, M., 2006. Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika z astmo, Zdravniški Vestnik 2006
  11. WHO, 2006. Asthma. Geneva, World Health Organization, 2006. Fact sheet No. 307. (7 March 2007).

TWITTER