KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti (Asher MI et al., 2006). V letih 1999-2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot 5 % do več kot 20 %. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij (Asthma, 2006). Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10 ter razvojem astme pri otrocih (McConnell et al., 2006).


Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let). Podatki zajemajo obdobje 2002-2007 ter mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Za potrebe primerjave z EU so v kazalcu podani tudi podatki o prevalenci astme in alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah EU.

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Otorepec in sod., 2008). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998). Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let (Otorepec in sod., 2008).

V Sloveniji ni podatkov o številu otrok z astmo in alergijskimi boleznimi. Za grobo oceno so uporabljeni podatki iz sosednjih držav, kjer vodijo evidence (Avstrija). Predpostavlja se, da so vrednosti v Sloveniji zelo podobne.


Grafi

Slika ZD02-1: Delež sprejemov otrok (0-14 let) v bolnišnico zaradi astme v obdobju 2002 - 2007
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana št.sprejemov 88 86 47 80 61 91
Maribor št.sprejemov 41 18 29 44 45 47
Celje št.sprejemov 5 3 4 8 6 13
Trbovlje št.sprejemov 2 3 1 1 1 2
Zagorje ob Savi št.sprejemov 2 0 0 0 1 0
Ljubljana št.preb. 35773 36908 36690 37066 38455 40446
Maribor št.preb. 19179 17952 18241 18569 18271 17880
Celje št.preb. 8639 8687 8665 8965 9104 8836
Trbovlje št.preb. 3546 3588 3428 3439 3517 3416
Zagorje ob Savi št.preb. 2751 2829 2752 2614 2892 2938
Ljubljana % 0.25 0.23 0.13 0.22 0.16 0.22
Maribor % 0.21 0.1 0.16 0.24 0.25 0.26
Celje % 0.06 0.03 0.05 0.09 0.07 0.15
Trbovlje % 0.06 0.08 0.03 0.03 0.03 0.06
Zagorje ob Savi % 0.07 0 0 0 0.03 0
Slika ZD02-2: Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme glede na različne starostne skupine v obdobju 2002-2007
Viri: 

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
0 do 4 leta 5 do 9 let 10 do 14 let
Ljubljana št. sprejemov - astma 271 134 48
Maribor št. sprejemov - astma 131 47 46
Celje št. sprejemov - astma 13 19 7
Trbovlje št. sprejemov - astma 4 1 5
Zagorje ob Savi št. sprejemov - astma 0 2 1
Ljubljana št. vseh sprejemov 26959 5138 4685
Maribor št. vseh sprejemov 9737 2606 2241
Celje št. vseh sprejemov 5730 1404 1305
Trbovlje št. vseh sprejemov 1786 495 586
Zagorje ob Savi št. vseh sprejemov 1810 536 419
Ljubljana % 1.01 2.61 1.02
Maribor % 1.35 1.8 2.05
Celje % 0.23 1.35 0.54
Trbovlje % 0.22 0.2 0.85
Zagorje ob Savi % 0 0.37 0.24
Slika ZD02-3: Delež obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 - 2004
Viri: 

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007

Prikaži podatke
Albanija Avstrija Belgija Estonija Finska Nemčija Irska Italija Latvija Litva
otroci z astmo med 6 in 7 let št. 5 7.4 7.5 9.6 12.8 7.9 6.6
otroci z astmo med 13 in 14 let št. 3.4 15.1 8.3 9.3 19 17.5 26.7 8.4 10.5 6.7
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 6 in 7 let št. 3.9 6.1 5.8 4.2 6.9 6.5 3.8
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 13 in 14 let št. 5.5 9.7 16.9 6.3 15.5 15 15.5 15.5 4.5 4.6
Malta Poljska Portugalska Romunija Rusija Španija Švedska Ukrajina Velika Britanija
otroci z astmo med 6 in 7 let št. 14.9 13.6 12.9 9.5 10.2 12.5 20.9
otroci z astmo med 13 in 14 let št. 14.6 10.2 12 22.7 11.2 9.6 9.7 20.9 24.7
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 6 in 7 let št. 8.9 13 9.3 7.9 6.9 7.7 10.1
otroci z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice med 13 in 14 let št. 20.9 18.9 9.5 14.3 11.7 15 10.4 11.2 15.3
Slika ZD02-4: Tveganje za astmo pri otrocih glede na bivanje v bližini prometne ceste
Viri: 

McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.


Cilji

Ukrepi za zmanjšanje števila otrok z astmo in alergijskimi boleznimi morajo biti usmerjeni na 2 nivoja. Prvi je preprečevanje izpostavljenosti otrok dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo nastanek astme in alergijskih bolezni, drugi pa odstranitev dejavnikov tveganja, ki povzročijo poslabšanje že obstoječe bolezni (astme in alergijskih bolezni). Zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki povzročajo astmo in alergijske bolezni, lahko v okviru okoljske problematike predvsem zmanjšamo nivo onesnaženja zraka z prašnimi delci, ozonom in dušikovimi oksidi. Ti onesnaževalci lahko povzročajo poslabšanje osnovne bolezni.


Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in astmo se v Evropi zvišuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. V mestih, še posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje, število otrok z astmo najbolj narašča. Zadnje študije kažejo na povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in poslabšanjem astme, predvsem zaradi izpostavljenosti prašnim delcem in ozonu. Tudi fizična aktivnost poveča tveganje za probleme z dihali v dneh z najvišjo koncentracijo ozona. Dolgotrajna sočasna izpostavljenost ozonu in alergenom povzroči trajne težave dihal. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (WHO, 2006; Green, 2003).

Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo. Pravilno zdravljen bolnik z astmo in alergijskimi boleznimi lahko bolezen nadzoruje in živi normalno življenje. Za preprečevanje poslabšanja astme in alergijskih bolezni je zelo pomembno preventivno ravnanje, s katerim zmanjšamo izpostavljenost pogostim dejavnikom tveganja, kot je cigaretni dim (Otorepec in sod., 2008).

Izpostavljenost alergenom praviloma poveča preobčutljivost na astmo. Najpomembnejši alergen v bivalnih prostorih je hišni prah oziroma pršica. Najpogosteje jo najdemo v tekstilnih delih opreme. K njenemu razvoju pomembno vpliva nivo relativne vlage, ki mora biti večji od 50 %, prisotnost preprog, volnenih materialov in podobne opreme bivalnih prostorov. Izpostavljenost visokim koncentracijam pršice v notranjih prostorih dvakrat poveča verjetnost razvoja preobčutljivosti pri otrocih in s tem vpliva na razvoj astme. Pri otrocih z astmo, ki so preobčutljivi za pršico, le-ta sproži poslabšanje astme (Environmental Protection Agency, 2005). Poleg pršice so pomembni alergeni tudi plesni in izločki hišnih živali. Prve najdemo predvsem v vlažnih in slabo prezračenih prostorih, druge pa tam, kjer so hišne živali. Vlaga povzroča rast spor in s tem plesni. Te dražijo dihalne poti, povzročajo vnetja ter nastanek preobčutljivosti, kar lahko povzroči astmo ali sproži njeno poslabšanje. Svetovna zdravstvena organizacija je zaključila, da plesni povzročajo pri otrocih kašelj, piskanje v pljučih in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju imajo večje tveganje za razvoj astme in sicer od 1,5 – 2,2 krat več v primerjavi z otroci, ki živijo v primernem bivalnem okolju (Otorepec in sod., 2008).

Delež otrok z alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice pri otrocih, starih 6-7 let, je bil v letih 1999-2004 v Avstriji 7%, pri otrocih, starih 13-14 let, pa 15%. Delež otrok z astmo, starih 6-7, let je bil v letih 1999-2004 v Avstriji 6%, pri otrocih, starih 13-14 let, pa nekaj manj kot 10%. Menimo, da so številke v Sloveniji podobne (ENHIS, 2007). Največ otrok z astmo v starosti 6-7 let je bilo v Veliki Britaniji - več kot 20% in v starosti 13-14 let več kot 25%. Najmanjše število bolnikov z astmo v obeh starostnih skupinah v istem obdobju je bilo v Albaniji (<5%). Do razlik med državami lahko prihaja zaradi različnega načina življenja, prehranskih navad, socio-ekonomskih razlik ter okoljskih ali podnebnih dejavnikov. Tudi ozaveščenost o bolezni lahko vpliva na število bolnikov (ENHIS, 2007). Število otrok z astmo je v Evropi v zadnjih nekaj letih zraslo za približno 0,5% letno, v Avstriji pa za približno 1%. Podatki o obolelih za astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice v izbranih državah Evrope v obdobju 1999 – 2004 so podani na sliki ZD2-3.

V Sloveniji podatkov o številu otrok z astmo ni, so pa na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj, kar kažeta sliki ZD2-1 in ZD2-2. Iz slike ZD2-1 je razvidno, da je največ z astmo obolelih otrok v Ljubljani in Mariboru, kar dodatno kaže na sum, da v mestih, kjer je onesnaženja zraka večje, oboli večje število otrok. Število obolelih z leti narašča. Slika ZD2-2 prikazuje delež sprejemov v bolnišnico v letu 2006 zaradi astme, ki je pri otrocih, starih 0-4 let, 0,9 %, pri otrocih, starih 5-9 let 2%, pri otrocih, starih 10-14 let, pa 1,2 % vseh sprejemov otrok v tej starostni skupini (IVZ RS, 2009). Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar ne pomeni, da je bolnikov z astmo v Sloveniji malo, kaže pa na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro vodeni ambulantno in prejemajo ustrezno terapijo, kar preprečuje tako poslabšanje astme, da bi bila potrebna hospitalizacija.

Zadnji podatki kažejo, da delci PM10, ki se nahajajo v zunanjem zraku ne povzročajo samo poslabšanje astme ampak tudi razvoj astme pri otrocih. Tveganje za nastanek astme je odvisen od koncentracije PM10 v zunanjem zraku ter od oddaljenosti mesta bivanja od prometne ceste, kot kaže slika ZD2-4. Promet je namreč glavni vir onesnaženja z delci PM10. Pri tem je tveganje za otroke, ki živijo 50 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 100 m od ceste (McConnell et al., 2006).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004))
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.

Skrbnik podatkov: IVZ

Datum zajema podatkov za kazalec: 15.6.2009

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2007. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Podatki so povzeti iz mednarodne študije o astmi in alergijah pri otrocih (ISAAC), v kateri so bili zajeti otroci s simptomi astme ter simptomi alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice v starostnih skupinah 6-7 let ter 13-14 let. Za otroke starosti 6-7 let je bilo v raziskavo zajetih 66 centrov v 37 državah, za otroke starosti 13-14 let pa 106 centrov v 56 državah.

Izvorna baza podatkov oz. vir: podatki študije ISAAC
Skrbnik podatkov: študija ISAAC
Datum zajema podatkov za kazalec: 1999-2004
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: enkratno zbiranje za potrebe študije
Metodologija obdelave podatkov: delež otrok z astmo in alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice glede na celotno populacijo otrok v obravnavanem starostnem obdobju
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: podatek pridobljen na majhnem vzorcu
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
- Asthma. Geneva: World Health Organization, 2006. Fact sheet No. 307. (7 March 2007).
- Effects of air pollution on children`s health and development- a review of the evidence. WHO European Centre for Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2005. Accessed 6 March 2007.
- ENHIS, 2007. Prevalence of asthma and allergies in children. World Health Organization, Europe.
- Green RJ. Inflammatory airway disease. Current Allergy and Clinical Immunology, 2003, 16:181.
- ISAAC Steering Committee. Worldwide variation in prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis and atopic eczema: ISAAC. Lancet, 1998, 351:1225-1232.
- Marshall GD. Internal and external environmental influences in allergic diseases. Journal of the American Osteophatic Association, 2004, 104(Suppl 5):S1-6.
- McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.
- National survey on Environmental Management of Asthma and Children`s Exposure to Environmental Tobacco Smoke. Fact Sheet. Washington, DC, United States: Environmental Protection Agency, 2005. (7 March 2007.
- Otorepec P, Horvat M, Hojs A in sod. Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok, Ministrstvo za zdravje. Ljubljana, januar 2008.


Povezani kazalci


TWITTER