[ZD20]
Število umrlih v obdobju vročinskih valov
Objave: [ 2015 ]

Kazalec spremlja dnevno število umrlih v obdobju vročinskih valov v letu 2013 pri vseh prebivalcih (vse diagnoze Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene - MKB 10) v Sloveniji.

Psevdo ekvivalentna temperatura je indeks, ki prikazuje kombiniran vpliv temperature in absolutne vlažnosti zraka. Definirana je kot vsota temperature zraka in 1,5 delnega pritiska vodne pare.

Slika ZD20-1: Časovno spreminjanje: dnevnega števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti in dnevne vrednosti psevdo ekvivalentne temperature za obdobje od 13. 6. do 25. 6. 2013 (vročinski val: 15. 6.–23. 6. 2013)

Vir: NIJZ, ARSO


Slika ZD20-2: Časovno spreminjanje: dnevnega števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti in dnevne vrednosti psevdo ekvivalentne temperature za obdobje od 22. 7. do 31. 7. 2013 (vročinski val: 24. – 29. 7. 2013)

Vir: NIJZ, ARSO


Slika ZD20-3: Časovno spreminjanje: dnevnega števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti in dnevne vrednosti psevdo ekvivalentne temperature za obdobje od 30. 7. do 11. 8. 2013 (vročinski val: 1. –9. 8. 2013)

Vir: NIJZ, ARSO


  • spremljanje učinka vročinskih valov in
  • obveščanje splošne in strokovne javnosti, zagovorništvo in poziv različnim sektorjem k sodelovanju (pripravi in povezovanju različnih načrtov za zaščito zdravja prebivalcev).

Vročinski val ni enotno definiran (WHO, 2009). Za ta kazalnik smo kot vročinski val upoštevali obdobje 2 dni ali več, ko je ekvivalentna temperatura zraka dosegla ali presegla vrednost 56 °C. Takrat se prične obtežilni učinek soparnosti pri odpornem organizmu, pri bolnikih se začne že prej (Vida M., 1990). Psevdo ekvivalentna temperatura prikazuje učinek temperature in vlažnosti zraka.

V letu 2013 smo imeli 3 vročinske valove: 15. - 23. junija, 24. - 29. julija in 1. - 9. avgusta.

Vročinski valovi vplivajo na vse izpostavljene (Matthies F et al, 2008);

še posebno pa na nekatere skupine prebivalcev. Dejavniki, ki njihovo ogroženost povečujejo so predstavljeni kot dejavniki tveganja. Dejavniki tveganja za bolezni in povečano število umrlih zaradi izpostavljenosti vročini so:

  • starost (bolj ogroženi so starejši in otroci),  
  • zdravstveno stanje: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost, sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • socialno-ekonomski status: nizek socialno-ekonomski status, brezdomstvo, socialna izoliranost, slabši dostop do zdravstvenih ustanov)
  • dejavniki iz okolja: onesnaženost zraka in slabši bivalni pogoji (bivanje v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračeni ali prenatrpani prostori, brez naprav za klimatizacijo), delo na prostem in bivanje v mestih (Matthies F et al, 2008 in WHO, 2011).

Mesta so toplotni otoki, izmerjene temperature v mestih so višje od tistih v okolici (EPA, 2014).

Višja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena v vročinskih valovih, ki so daljši, bolj intenzivni in pri prvem vročinskem valu (D'Ippoliti D et al, 2010; KovatsS et al, 2008; Matthies F et al , 2008 in Anderson B, Bell M., 2011).

V Sloveniji se je času vročinskih valov v letu 2013 povečalo število umrlih, kar lahko delno pripišemo obremenitvi s toploto. V letu 2013 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Za obdobje od 1.5. – 30.9. v letih 2008 do 2013 se je pokazala pozitivna in statistično značilna časovna povezanost med dnevnim številom umrlih in vročinskimi valovi (kar pomeni, da se je število umrlih v času vročinskih valov povečalo za 1, če je psevdo ekvivalentna temperatura narastla za 1 °C).

V letu 2003 je v Sloveniji v vročinskem valu umrlo 81 prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju,. To pomeni skoraj 13-odstotni porast umrljivosti za opazovano obdobje (Tomšič S, Šelb J, Omerzu M., 2008). Za natančnejšo zaznavo obremenitve človeka zaradi vročinskih valov, smo pri tokratnem spremljanju upoštevali tudi vlago.

Študije o umrljivosti v devetih Evropskih mestih so pokazale od 7,6 % do 33,6 % - ten porast umrljivosti v vročinskih valovih v 9 evropskih mestih (D'Ippoliti D et al, 2010). Najvišji porast umrljivosti je bil ugotovljen v Franciji leta 2003: kar 60 % (Kovats S, Jendritzky G., 2008). Umrljivost je bila višja pri prebivalcih, ki so bili dodatno izpostavljeni ozonu in/ali delcem v zunanjem zraku (Analitis A et al, 2014). Projekcije kažejo, da bo umrljivost v povezavi z izpostavljenostjo toploti še naraščala. (Smith K.R., 2014).

Škodljivi učinki vročinskih valov se v veliki meri dajo preprečiti. Potrebno je medsektorsko sodelovanje: opozorila okoljskega sektorja, opozorila in pripravljenost zdravstvenega sektorja in izboljšanje bivalnih pogojev in načrtovanja naselij (WHO, 2011).

Cilji in pravne podlage: Akcijski načrt za izvajanje Strategije republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012 – 2020 (2015), Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development.


Vir podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO)
Skrbnik podatkov: podatki o umrlih: NIJZ, podatki o temperaturi in vlažnosti: ARSO
Datum zajema podatkov: julij 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o umrlih: Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00).
Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: podatke se zbirajo dnevno. Na Agenciji RS za okolje se vzdržuje mreža meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke se posreduje tudi v mednarodno izmenjavo, zato morajo ustrezati priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o umrlih: Zajeli smo vse umrle ne glede na vzrok smrti v vseh vse starostnih skupinah. Upoštevani so bili podatki za obdobje od 2008 do 2013 (od 1. maja do 30. septembra). Za leto 2013 smo s pomočjo sekvenčnih grafov pokazali povezanost med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo za vsa tri opredeljena obdobja vročinskih valov. Za statistično oceno časovne povezanosti med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo v obdobju od 2008 do 2013 smo uporabili Poissonovo regresijo.
Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: Podatki so predstavljeni kot psevdo ekvivalentna temperatura, ki je izračunana na osnovi temperature in absolutne vlažnosti zraka iz podatkov nekaj reprezentativnih postaj (Ljubljana, Nova Gorica in Murska Sobota), ki zajemajo tri podnebna območja (Primorsko, osrednje in kontinentalno) v Sloveniji.

Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Ni enotne definicije vročinskih valov, zato je primerjava z drugimi manj natančna. Definicija je odvisna od podnebnih značilnosti območja in namena, za katerega se definira. Pri tem je potrebno upoštevati, da je vsak vročinski val poseben, saj na toplotno obremenitev in privajenost vročini vpliva tudi predhoden potek vremena.
Podatki o umrlih:
Slabost podatkov o umrlih je ta, da kodiranje ne poteka avtomatsko, prednost pa je popolnost, referenčnost in javnost ter primerljivost z drugimi EU državami, saj je poročanje poenoteno.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
                Relevantnost: 1
                Točnost: 1
                Časovna primerljivost: 1
                Prostorska primerljivost: 1
Podatki o dnevnih temperturah in vlagi:
Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
       Relevantnost: 1
       Točnost: 1
       Časovna primerljivost: 2 (nimamo podatkovnega niza)      
                   Prostorska primerljivost: 2 (podatki niso prostorsko predstavljeni)

Drugi viri in literatura

  1. Analitis A, Michelozzi P, D'Ippoliti D, De'donato F, Menne B, Matthies F et al. Effects of heat waves on mortality: effect modification and confounding by air pollutants. Epidemiology 2014; 25:15-22.
  2. Anderson B, Bell M. Influence of Heatwave Intensity, Duration, and Timing in Season on Heatwave Mortality Effects in the United States. Environ Health Perspect 2011; 119:210-218.
  3. D'Ippoliti D, Michelozzi P, Marino C, De'Donato F, Menne B, Katsouyanni K et al.The impact of heat waves on mortality in 9 European cities: result from the EuroHEAT project. Environ Health 2010; 9:37.
  4. Heat islands effect. Pridobljeno julija 2014 s spletne strani http://www.epa.gov/.
  5. Kovats S, Jendritzky G. Heat waves and Human Health. In: Menne B, Ebi KL, editors. Climate Change and Adaptation Strategies for Human Health. Darmstadt: Springer, 2006: 63-98.); (Matthies F, Bickler G, Cardeñosa MN , Hales S. Heat – health action plans. Copenhagen: World Health Organization, 2008.
  6. Matthies F, Bickler G, Cardeñosa MN , Hales S. Heat – health action plans. Copenhagen: World Health Organization, 2008.
  7. Smith, K.R., A. Woodward, D. Campbell-Lendrum, D.D. Chadee, Y. Honda, Q. Liu, J.M. Olwoch, B. Revich, and R. Sauerborn, 2014: Human health: impacts, adaptation, and co-benefits. In: Climate Change 2014: Impacts,Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, e tal. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, 709-754.
  8. Tomšič S, Šelb Šemerl J, Omerzu M. Vpliv vročinskih valov na umrljivost ljudi. In: Svetovni dan zdravja 2008. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2008: 22-24.
  9. Vida M. 1990. Medicinska meteorologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta,1990.
  10. WHO, 2009. Improving public health response to extreme weather/heat waves- EuroHEAT. Technical summary. Copenhagen: World Health Organization, 2009.
  11. WHO, 2011. Public health advice on preventing health effects of heat. New and updated information for different audiences. Copenhagen: World Health Organization, 2011.
31. december 2014
Ana Hojs, dr. Andreja Kukec, Simona Perčič, mag. Tanja Cegnar, Sonja Tomšič, Katarina Bitenc, Kristina Orožen