KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo dobrih 70 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2014 izgubilo 54 % vložene energije. Zaradi pomanjkanja novih naložb se učinkovitost proizvodnje izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-28 je bila leta 2013 učinkovitost nižja za dobre tri odstotne točke.

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je v letu 2013 nekoliko zmanjšala in je tako še bolj daleč od cilja za leto 2010.


Kazalec razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na rabo končne energije (ne-energetska in energetska raba). Kazalec prikazuje tudi učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Tako dobimo sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje. Kazalec prikazuje še soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.


Grafi

Slika EN31-1: Delež izgub energije ter končne rabe energije v oskrbi z energijo, Slovenija, 2000-2014
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015; Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izguba v pretvorbi % 25.5 27 28.1 25.9 25.9 26.2 25.7 26.5 26.3 26.4
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.5 1.5 1.5 1.5 1.5 1.4 1.5 1.5 1.5 1.6
Izguba v omrežjih % 1.5 1.3 1.3 1.6 1.5 1.7 1.5 1.5 1.3 1.5
Končna raba energije % 71.5 70.3 69.1 71 71.1 70.6 71.3 70.5 70.9 70.6
2010 2011 2012 2013 2014
Izguba v pretvorbi % 25.7 27.2 25.9 25.7 26.5
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.6 1.6 1.7 1.7 1.7
Izguba v omrežjih % 1.7 1.5 1.6 1.5 1.5
Končna raba energije % 71 69.7 70.9 71 70.3
Slika EN31-2: Razdelitev oskrbe z energijo na sektorje rabe končne energije in izgube v pretvorbi in prenosu, 2014
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015; Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
Izguba v pretvorbi Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju Izguba v omrežjih Ne-energetska raba energije Predelovalne dejavnosti in gradb. Promet Gospodinjstva Ostala poraba
Delež v oskrbi z energijo [%] 26.5 1.7 1.5 0.7 18.6 27.5 15.7 7.9
Slika EN31-3: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote za Slovenijo
Viri:

Statistični urad RS, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1518.1 1501.9 1429.2 1483.8 1408.1 1333.6 1511.7 1317.9 1365.7 1485
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 404.3 405.3 397.5 398.5 387.5 435.8 450.3 415 432.4 465.5
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 552.6 555.9 529.6 546.3 544 581.2 619.5 576.6 586.1 619
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 36.4 37 37.1 36.8 38.6 43.6 41 43.8 42.9 41.7
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1559.6 1488.9 1504.3 1507.8 1553.7 1596.2 1604.8 1538.3 1562.8 1587
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 495.1 486.4 491.7 496.3 513.8 523 525.1 511.2 521.7 522.2
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 642.8 643.1 653 666 680.8 684.6 698.7 680.9 704.7 699.2
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 41.2 43.2 43.4 44.2 43.8 42.9 43.5 44.3 45.1 44.1
2012 2013 2014
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1530.1 1481.4 1170
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 512.3 486.8 381.8
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 683.7 659.9 533.9
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 44.7 44.5 45.6
Slika EN31-4: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v EU-28 v letih 2000 in 2013
Viri:

Eurostat, 2015

Prikaži podatke
EU-28 EU-15 EU-10 Litva Švedska Latvija Finska Danska Avstrija Luksemburg
2000 %/100 0.469 0.466 0.472 0.751 0.883 0.774 0.754 0.645 0.579 0.371
2013 %/100 0.488 0.49 0.479 0.89 0.834 0.772 0.735 0.73 0.635 0.635
Nizozemska Belgija Slovaška Romunija Hrvaška Madžarska Portugalska Nemčija Irska Poljska
2000 %/100 0.604 0.488 0.475 0.545 0.499 0.5 0.441 0.454 0.407 0.465
2013 %/100 0.576 0.564 0.545 0.539 0.536 0.502 0.488 0.478 0.474 0.473
Italija Češka republika Francija SLOVENIJA Španija Bolgarija Velika Britanija Ciper Estonija Grčija
2000 %/100 0.394 0.475 0.576 0.45 0.408 0.435 0.434 0.329 0.408 0.371
2013 %/100 0.471 0.465 0.452 0.451 0.44 0.436 0.424 0.395 0.393 0.378
Malta
2000 %/100 0.334
2013 %/100 0.373
Slika EN31-5: Proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju 2002-2013 ter linearno približevanje cilju leta 2010
Viri:

Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Proizvodnja el. energije GWh 14600 13821 15272 15117 15115 15043 16398 16403 16440 16059
Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE GWh 872.6 909.8 977.4 1104.7 1123 1087.7 1106 1025.2 1134.6 1145.3
Ciljna premica po ReNEP 2010 GWh 960 1040 1120 1200 1280 1360 1440 1520 1600 1600
Delež električne energije iz SPTE % 6 6.6 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7 6.3 6.9 7.1
2012 2013
Proizvodnja el. energije GWh 15736 16103
Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE GWh 1184.8 1149.4
Ciljna premica po ReNEP 2010 GWh 1600 1600
Delež električne energije iz SPTE % 7.5 7.1
Slika EN31-6: Delež SPTE v skupni proizvodnji električne energije v EU-28 za leto 2013
Viri:

Eurostat, 2015

Prikaži podatke
EU28 Slovaška Danska Latvija Litva Nizozemska Finska Poljska Belgija Luksemburg
Proizvodnja el. energije TWh
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2013 % 11.7 77 50.6 38.3 35 34.5 34.1 15.9 15.2 14.7
Avstrija Portugalska Češka republika Madžarska Italija Hrvaška Nemčija Romunija Švedska Estonija
Proizvodnja el. energije TWh
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2013 % 14.4 13.8 13.7 12.8 12.7 12.6 12.4 11.2 10.2 9.3
Bolgarija Bolgarija Irska Slovenija Velika Britanija Grčija Francija Ciper Malta
Proizvodnja el. energije TWh
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2013 % 8.5 8.5 7.8 7.1 5.5 3.4 2.4 1.4 0
Slika EN31-7: Povprečna letna rast proizvedene električne energije iz SPTE v obdobju 2004-2013
Viri:

Statistični urad RS, 2015

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
EU-28 % 10.5 11.1 10.9 10.9 11 11.4 11.7 11.2 11.7 11.7
Slovenija % 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7 6.2 6.9 7.1 7.5 7.1

Cilji

- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe energije na okolje.
- povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.
- Slovenija si je v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu zadala glede proizvodnje električne energije v enotah soproizvodnje za cilj podvojitev v odbobju 2000-2010, in sicer z 800 GWh na 1600 GWh. Slovenija še nima sprejetega cilja za SPTE po letu 2010.


Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu).

Leta 2014 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 29,7 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež povečal za 1,2 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 0,7 % točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2014 so izgube v pretvorbi znašale 26,5 % oskrbe z energijo, leta 2000 25,5%, leta 2013 pa 25,7%. V obdobju 2000-2014 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,5 % in 28,1 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2014 dosegla najvišjo vrednost v obdobju od leta 1992 in je znašala 48,5%. To je posledica najvišjega deleža negorljivih OVE v proizvedeni električni energiji ter tudi izboljšanja učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv. Ugotovitvi o najbolj učinkoviti proizvodnji električne energije v letu 2014 glede na opazovano obdobje in največjem deležu izgub v pretvorbi v oskrbi z energijo na prvi pogled nista logični. Do tega je prišlo, ker se je hkrati leta 2014 zmanjšal obseg rabe končne energije, s čimer se je delež izgub, ki so absolutno ostale na podobnem nivoju kot leta 2013, povečal. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2014 predstavljali 1,7 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2014 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,7 %). V omrežjih se je leta 2014 izgubilo 1,5 % oskrbe z energijo. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (70%). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 % bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 16 % neto proizvodnje toplote. Za končno rabo je leta 2014 ostalo 70,3 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,7 %.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti je bila leta 2014 45,6 %, kar je za 1,1 odstotne točke več kot leto prej. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala  42,9 %. V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje učinkovitost zaradi namestitve novih naprav. Ob tem se bo zgodil tudi premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke (Urbančič, et.al., 2011a). K višji učinkovitosti bo prispevalo tudi večanje deleža soproizvodnje toplote in električne energije.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2013 znašala 1.149 GWh, kar je 3 % manj kot leto prej. Vrednost je še vedno občutno manjša od cilja, ki si ga je Slovenija postavila leta 2004 v sprejeti Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Proizvodnja toplote je znašala 10.826 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 7,1 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2006, po tem letu pa do leta 2011 z izjemo leta 2009 vztrajala na nivoju okoli 1.100 GWh. Rast proizvodnje električne energije leta 2012 je največja po letu 2005, če ne upoštevamo rasti leta 2010 kot posledice gospodarskega okrevanja, v letu 2013 se je proizvodnja električne energije zmanjšala, kljub povečanju inštalirane moči na 350 MW, kar je največ v opazovanem obdobju. Skoraj nespremenjena inštalirana moč enot SPTE do leta 2011 ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, saj so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov (OVE) v skupni porabi goriv je leta 2012 in 2013 znašal 17,7 %, in se dviguje. Med OVE je leta 2013 prevladovala lesna biomasa (polovico se je je porabilo v TE-TOL) s 63 %, ostalo je bioplin z 37 %, rast rabe katerega se je ustavila.

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Trenutno je cena kuponov prenizka, da bi inštrument deloval. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO2, NOx, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare manj učinkovite enote. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva o industrijskih emisijah), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom – podporna shema (spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote, spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE).

Leta 2014 se je izvajanje podporne sheme pomembno spremenilo. Obseg podpor za nove naprave bo omejen z dovoljenim povečanjem obsega sredstev za podpore, naprave, ki bodo vključene v shemo pa bodo izbrane na podlagi razpisa, kjer bodo izbrane naprave s ponujeno najnižjo  stroškovno ceno za proizvedeno električno energijo oz. potrebno višino podpore. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, obveza, da morajo biti sistemi daljinskega ogrevanja učinkoviti, kar je možno doseči tudi s 75 % proizvodnjo toplote v enotah SPTE, izvedba študije izvedljivosti alternativnih sistemov pri graditvi novih stavb in večjih prenovah stavb ali njihovih posameznih delov za stavbe večje od 1000 m2 itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada.

Predlog Nacionalnega energetskega programa iz leta 2011 predvideva v referenčnem scenariju povečanje proizvodnje električne energije v enotah SPTE do leta 2020 na 2,4 TWh, v intenzivnem scenariju pa na 2,9 TWh, kar je ob dosedanjem trendu nedosegljivo. Največji prirast enot je predviden v industriji, sledi povečanje proizvodnje v TE-TOL zaradi izgradnje plinske enote, pomembno pa je tudi povečanje v storitvenem sektorju in daljinskem ogrevanju.

V EU-28 je bilo končni rabi leta 2012 na voljo 71,4 % oskrbe z energijo (22,0 % se je izgubilo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja in lastne rabe ter 1,6 % zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 94,5 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer se je izgubilo kar 46,9 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko vrednost zaradi velikega uvoza električne energije, Estonija pa nizko zaradi prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih parnih termoelektrarnah.  (EEA, 2015: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Jan 2015).

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji je bila leta 2013 za 3,7 odstotne točk nižja od povprečja držav EU-28. Poleg tega se je glede na leto 2000 izboljšala za mnogo manj kot v EU-28. Leta 2013 je električno energijo in toploto najbolj učinkovito proizvajala Litva, sledila je Švedska. Več kot 80 % učinkovitost pomeni, da močno prevladujejo enote soproizvodnje električne energije in toplote. Najnižja učinkovitost je na Malti.

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-28 je leta 2013 znašal 11,7 %. Slovenija je bila leta 2013 s 7,1 % pod povprečjem EU. Delež v EU-28 se je v obdobju 2004-2013 povečal za 1,2 odstotni točki, v Sloveniji pa za  0,7 odstotne točke. Najvišji delež električne energije iz SPTE imajo na Danskem in sicer 50,6 %.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izgube energije v pretvorbi in prenosu

Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Eneregtika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote

Proizvodnja električne energije na generatorju:
Slovenija
- 1992-1995: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire )
- 1996-2015: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817604S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/03_18176_elektricna_energija/&lang=2)

Proizvodnja toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
- 2000-2015: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Toplotna energija> Bilanca toplote (TJ), Slovenija, letno.

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817701S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/05_18177_toplotna_energija/&lang=2)

Proizvodnja električne energije in toplote

EU-28
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - All products annual data > B_101101 Transformation output - Conventional Thermal Power Stations

(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)

Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin),  lesne biomase in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Energetska bilanca narejena na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u. (glej EN26)
- po letu 1999-: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-javne elektrarne, Transformacija-samoproizvajalci in Transformacija-termoelektrarne toplarne-javne, Transformacija-termoelektrarne toplarne-samoproizvajalci)

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817901S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/01_18179_bilanca_kazalniki/&lang=2)

EU-28
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption >Supply, transformation, consumption - all products - annual data > B_101001 Transformation input - Conventional Thermal Power Stations.

(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)

Soprooizvodnja električne energije in toplote

Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije in toplote ter rabi goriv v enotah soproizvodnje toplote in električne energije, ki so bili posredovani s Statističnega urada RS. Uporabljeni so bili podatki o ECHP proizvodnji električne energije na generatorju za obdobje 2002-2014. Podatki pred letom 2002 niso uporabni, zaradi nove metodologije. Za primerjavo Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so objavljeni na njihovi spletni strani:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tsdcc350
(Combined heat and power generation - % of gross electricity generation)

Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar, Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.

Kazalec EN31 – Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote je bil prvič uveden v letu 2015 in je nastal z združitvijo povezanih vsebin treh kazalcev: EN26 - Izgube energije v pretvorbi in prenosu, EN13 - Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote in EN014 - Soproizvodnja.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) 
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih. Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-27 poleg EU-25 zajema še Romunijo in Bolgarijo. Leta 2013 se je EU priključila še Hrvaška.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjene metodologije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

-EEA, 2015: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Jan 2015, spletna stran: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/overview-of-the-european-energy-system-2/assessment

- EEA, 2015. ENER019 Efficiency of conventional thermal electricity and heat production.
- Urbančič, et. al, 2011, NEP 2011 - Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 – IZHODIŠČA.

- Urbančič, et. al, 2011a, NEP 2011 - Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 – REZULTATI.

- IJS, 2015: NEP 2010  - Dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2010 do 2030 - REZULTATI

- EUROSTAT, 2015: Combined heat and power generation - % of gross electricity generation. Dostopno na spletnem naslovu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tsdcc350