KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v Sloveniji povečala s 6,8 let v letu 1992 na 8,7 let v letu 2012. V tem obdobju se je povprečna starost osebnih avtomobilov v evropskih državah zmanjševala. To pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.


Kazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov starost za obdobje 1992–2013 ter njihov delež glede na starost za obdobje 1992–2012 v Sloveniji. Prikazan je tudi delež avtomobilov po starosti za izbrane evropske države v letu 2011.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in bolje varujejo uporabnike pred nesrečami. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.


Grafi

Slika PR12-1: Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v obdobju 1992-2012
Viri: 

Ministrstvo za notranje zadeve, Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov, 2006; Statistični urad RS, Povprečna starost osebnih avtomobilov, 2013.
*Opomba k preglednici PR12-1: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001*
Slovenija starost vozil (leta) 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija starost vozil (leta) 7 7 7 8 8 8 8 8 8 8
2012
Slovenija starost vozil (leta) 9
Slika PR12-2: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v Sloveniji v obdobju 1992-2012
Viri: 

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2013
*Opomba k preglednici PR12-2: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001*
do 3 leta število 152952 144131 140442 171364 168315 182396 191248 205704 204877 184173
3-5 let število 176621 190104 192098 166630 163136 156201 181414 184646 200834 216509
6-8 let število 95518 128399 155804 175234 188655 191096 165681 160722 154481 179521
9-11 let število 59262 63677 67297 87251 115284 137527 154695 166858 170026 151292
nad 12 let število 121892 124033 112666 110885 107667 109578 118633 128179 135878 149992
do 3 leta % 25 22 21 24 23 23 24 24 24 21
3-5 let % 29 29 29 23 22 20 22 22 23 25
6-8 let % 16 20 23 25 25 25 20 19 18 20
9-11 let % 10 10 10 12 16 18 19 20 20 17
nad 12 let % 20 19 17 16 14 14 15 15 16 17
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
do 3 leta število 160455 154397 161542 166807 167425 176029 183653 181405 170197 152685
3-5 let število 228502 229298 213805 194320 192092 196975 205269 204485 206881 210543
6-8 let število 183438 197995 214360 230655 234473 219864 197342 196198 202619 210808
9-11 let število 150356 143643 166433 172335 188952 206120 221254 222729 204125 182310
nad 12 let število 171770 185096 177801 196096 197319 215134 237665 254041 277824 310149
do 3 leta % 18 17 17 17 17 17 18 17 16 14
3-5 let % 26 25 23 20 20 19 20 19 19 20
6-8 let % 21 22 23 24 24 22 19 19 19 20
9-11 let % 17 16 18 18 19 20 21 21 19 17
nad 12 let % 19 20 19 20 20 21 23 24 26 29
2012
do 3 leta število 140761
3-5 let število 203027
6-8 let število 208437
9-11 let število 182339
nad 12 let število 331464
do 3 leta % 13
3-5 let % 19
6-8 let % 20
9-11 let % 17
nad 12 let % 31
Slika PR12-3: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v izbranih državah EU-27 v letu 2011
Viri: 

EUROSTAT, Passenger cars (by age), 2011

Prikaži podatke
Litva Latvija Poljska Madžarska Estonija Češka Ciper Finska Slovenija Nizozemska
do 2 leti število 28 22 833 172 32 310 41 271 117 874
2 - 5 let število 67 77 1098 566 79 468 90 457 198 1430
5 - 10 let število 168 104 3048 948 104 1027 132 701 337 2447
nad 10 let število 1432 701 11516 1328 331 2630 198 1238 407 2871
Skupaj število 1695 904 16495 3014 546 4435 461 2667 1059 7622
do 2 leti % 2 2 5 6 6 7 9 10 11 11
2 - 5 let % 4 9 7 19 15 11 20 17 19 19
5 - 10 let % 10 12 18 31 19 23 29 26 32 32
nad 10 let % 84 77 70 44 61 59 43 46 38 38
Skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Italija Luksemburg Združeno kraljestvo Nemčija Švedska Španija Romunija Avstrija Belgija
do 2 leti število 4434 46 4282 6425 667 3543 744 856 1264
2 - 5 let število 13949 122 6860 8681 782 4574 772 872 1198
5 - 10 let število 9607 100 10408 12491 1345 6410 890 1321 1476
nad 10 let število 8380 64 6697 14141 1507 7457 1829 1311 1254
Skupaj število 36370 332 28247 41738 4301 21984 4235 4360 5192
do 2 leti % 12 14 15 15 16 16 18 20 24
2 - 5 let % 38 37 24 21 18 21 18 20 23
5 - 10 let % 26 30 37 30 31 29 21 30 28
nad 10 let % 23 19 24 34 35 34 43 30 24
Skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100

Cilji

Ne Slovenija ne EU nimata posebej opredeljene ciljne povprečne starosti voznega parka. Skupni cilj je izboljšati njegovo starostno sestavo in zamenjati stara vozila, ki bolj obremenjujejo okolje, z novejšimi, okolju prijaznejšimi.


Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo o njem. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2011).

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU zmanjšala s 8,8 let v letu 1995 na 8,2 let v letu 2009. Povprečna starost osebnih avtomobilov se zelo razlikuje med državami. Najnižjo povprečna starost za leto 2009 je bila zabeležena v Luksemburgu (3,8 leta), najvišja pa v Grčiji in na Cipru (14,6 let) (EEA, 2011). Vozni park je najstarejši v baltskih državah, medtem ko je največ vozil mlajših od 5 let registriranih v Italiji, Luksemburgu in Belgiji. V nekaterih novih članicah EU se starost osebnih avtomobilov znižuje zlasti zaradi povečanega BDP, pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe in politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi. Osebni avtomobili na dizel imajo nižjo povprečno starost v primerjavi z bencinom, saj se trg z vozili na dizel nenehno širi in je vsako leto registriranih veliko novih avtomobilov (EEA, 2011).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 1998 (6,9 leta) do leta 2012 (8,7) povečala za 1,8 leta; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2012 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 1998 podvojil, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal skoraj za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2012 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 79 % novih vozil, petnajst let prej pa jih je bilo kar 90 % (SURS, 2013). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, uvozne omejitve za nekatere tipe ali starost vozil ter obvezni periodični tehnični pregledi.

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozila. Glavne zahteve te direktive so:

  • vzpostavitev zajema izrabljenih motornih vozil po vsej državi;
  • do konca leta 2006 naj se predela najmanj 85 % utežnih odstotkov, do 2015 pa 95 % izrabljenih motornih vozil, in sicer tako, da se najmanj 80 % (do 2015 pa 85 %) materiala znova uporabi ali snovno predela;
  • po 1. juliju 2003 je pri proizvodnji vozil prepovedana uporaba kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma;
  • proizvajalci oziroma uvozniki nosijo bistveni del stroškov za predelavo vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1. 1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na čas vstopa na trg;
  • predpisani so podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji/uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati;
  • države članice morajo o razgradnji poročati Evropski uniji.

Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Slovenija je uredila to področje leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe), ki jo je leta 2011 nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11).

Uvoz rabljenih vozil, ki se preveč razlikujejo od uveljavljene ravni varnosti in varovanja okolja, v Sloveniji preprečuje zakonodaja. Rabljena vozila, ki se registrirajo na novo, morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00). Pomembnejše določilo iz tega pravilnika, ki se nanaša na konstrukcijske lastnosti vozila je, da morajo imeti vsa vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, opremo za uravnavanje izpustov izpušnih plinov, ki ustreza najnižjim zahtevam:

  • pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam direktive 94/12/ES;
  • pri avtobusih in tovornjakih zahtevam direktive 91/542/ES in;
  • pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam direktive 97/24/ES.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in za pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij (EEA, 2011). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.  


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve:
- Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov
Statistični urad RS:
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Nekateri indikatorji transporta, Slovenija, letno: Povprečna starost osebnih avtomobilov
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost
Skrbnik podatkov:
- Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1992-2011. Kazalec do leta 2000 prikazuje podatke o povprečni starosti ter številu osebnih avtomobilov glede na starost, kot so bili izračunani iz Evidence registriranih vozil Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2001 dalje za te preračune skrbi Statistični urad RS in podatke letno objavlja na svojih spletnih straneh. Statistični urad RS prejema podatke o mesečnih stanjih iz statistične podatkovne baze MRVL-STAT (Matičen register vozil in listin). Podatki odražajo stanje podatkovne baze v trenutku obdelave (praviloma ponoči na zadnji dan v mesecu). V kazalcu se upošteva število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečna starost ter število registriranih osebnih avtomobilov glede na starost sta izračunani od meseca in leta njihove prve registracije do konca opazovanega obdobja.
Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Podatki pred letom 2001 niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov. Podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo kazalca, saj bi bil za dodatno razumevanje pojava potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:EUROSTAT > Transport > Road transport > Road transport equipement - Stock of vehicles > Passenger cars, by age(road_eqs_carage)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1990 naprej. Podatki so zbrani na podlagi Skupnega vprašalnika za statistiko transporta, ki ga je EUROSTAT pripravil za sodelujoče države.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži avtomobilov v posameznih državah glede na starost. Na sliki PR12-3 so prikazane le tiste države za katere so na voljo podatki za leto 2011.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vse države pošiljajo podatke po istem obrazcu, zato so le-ti mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (na voljo niso podatki za vse države)

Drugi viri in literatura:

  1. EEA, 2011. TERM 33 – Average age of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
  2. EUROSTAT, 2013. Passenger cars, by age.
  3. MOP, 2011. Izrabljena motorna vozila. Ministrstvo za okolje in prostor. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00 in spremembe).
  4. SURS, 2013. Evropski teden mobilnosti. Posebna izdaja. Povzeto po URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5728
  5. SURS, 2013. Povprečna starost osebnih avtomobilov.
  6. SURS, 2013. Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost.
  7. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi olji (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe)
  8. Vlada, 2006. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi olji (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe)
  9. Vlada, 2011. Uredba o izrabljenih vozilih ( Ur.l. RS, št. 32/11). 

Povezani kazalci


TWITTER