KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija sodi v krog držav članic EU, ki imajo nižjo raven specializacije kmetijstva. To se kaže v številu specializiranih kmetijskih gospodarstev in površini kmetijskih zemljišč, ki jo ta gospodarstva obdelujejo. Specializirana kmetijska gospodarstva ustvarijo manjši delež prihodkov, kot znaša povprečje v Evropski uniji, kar kaže na to, da procesi koncentracije in specializacije proizvodnje v Sloveniji potekajo nekoliko počasneje.


Specializacija kmetijstva je usmerjanje kmetijske pridelave v določeno kmetijsko panogo. V proizvodno-gospodarskem smislu jo lahko opredelimo kot prevlado posamezne vrste proizvodnje ali storitve v vrednosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Poglavitni gonilni sili specializacije kmetijstva sta ekonomska učinkovitost in tržno-cenovne razmere. Specializacija omogoča večjo proizvodno učinkovitost, ta pa se kaže predvsem v povečevanju ravni pridelave na proizvodno enoto – v intenzivnosti. Raven specializacije kmetijstva v Sloveniji je analizirana za obdobje 2007–2016 in je prikazana z:

-   deležem kmetijskih gospodarstev po posameznih tipih kmetovanja,

-   deležem površine kmetijskih zemljišč v uporabi po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev,

-   deležem in gibanjem vrednosti ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev po posameznih tipih kmetovanja.


Grafi

Slika KM12-1: Delež kmetijskih gospodarstev v Sloveniji po tipih kmetovanja v letih 2007, 2010 in 2016
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

2007 [%]

2010 [%]

2016 [%]

Poljščine

12,54

17,12

19,19

Vrtnarstvo

0,68

0,70

0,62

Trajni nasadi

9,01

11,64

13,15

Pašna živina

44,15

40,04

35,74

Prašiči in perutnina

1,81

1,22

0,59

Mešana rastlinska pridelava

8,14

7,39

8,18

Mešana živinoreja

7,42

6,60

5,43

Mešana rastlinska pridelava – živinoreja

16,25

15,29

17,11

Slika KM12-2: Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji glede na tip kmetovanja v letih 2007, 2010 in 2016
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

2007 [%]

2010 [%]

2016 [%]

Poljščine

10,59

13,32

16,70

Vrtnarstvo

0,55

0,46

0,35

Trajni nasadi

4,20

4,70

5,87

Pašna živina

59,60

55,64

50,55

Prašiči in perutnina

2,37

2,63

1,09

Mešana rastlinska pridelava

3,87

3,75

4,91

Mešana živinoreja

6,08

5,59

4,39

Mešano rastlinska pridelava – živinoreja

12,75

13,92

16,13

Slika KM12-3: Delež standardnega prihodka na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji glede na tip kmetovanja v letih 2007, 2010 in 2016
Viri: 
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

2007 [%]

2010 [%]

2016 [%]

Poljščine

4,29

6,86

9,15

Vrtnarstvo

8,52

2,98

2,38

Trajni nasadi

6,16

8,34

13,81

Pašna živina

49,38

50,14

43,49

Prašiči in perutnina

12,31

10,12

8,09

Mešana rastlinska pridelava

3,19

3,45

5,22

Mešana živinoreja

5,74

5,23

3,69

Mešano rastlinska pridelava – živinoreja

10,40

12,86

14,17

Slika KM12-4: Delež kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in državah EU-28 po tipu kmetovanja v letih 2007 in 2016
Viri: 
EUROSTAT (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Rastlinska pridelava [%]

Živinoreja [%]

Mešana živinoreja [%]

Mešana rastlinska pridelava [%]

Mešana živinoreja-rastlinska pridelava [%]

Nerazvrščeno [%]

2007

20,60

45,59

8,24

8,85

16,66

0,05

2016

32,95

36,32

5,42

8,14

17,12

0,04

2007

44,11

25,64

7,21

4,94

15,94

2,15

2016

52,45

25,15

3,46

4,75

12,90

1,30

Slika KM12-5: Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji in državah EU-28 po tipu kmetovanja v letih 2007 in 2016
Viri: 
EUROSTAT (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Rastlinska pridelava [%]

Živinoreja [%]

Mešana živinoreja [%]

Mešana rastlinska pridelava [%]

Mešana živinoreja-rastlinska pridelava [%]

2007

15,33

61,97

6,08

3,87

12,75

2016

22,52

52,36

4,34

4,83

15,95

2007

43,08

35,83

4,67

3,25

12,93

2016

50,64

33,69

1,99

2,71

10,60

Slika KM12-6: Delež standardnega prihodka na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji glede na tip kmetovanja v letih 2007 in 2016
Viri: 
EUROSTAT (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS

Prikaži podatke

Rastlinska pridelava [%]

Živinoreja [%]

Mešana živinoreja [%]

Mešana rastlinska pridelava [%]

Mešana živinoreja-rastlinska pridelava [%]

2007

18,98

61,69

5,74

3,19

10,40

2016

25,35

51,58

3,69

5,22

14,17

2007

38,89

44,39

4,67

2,95

9,10

2016

40,96

45,55

2,63

2,63

8,23


Cilji

Specializacija kot razvojni dejavnik ne zavzema pomembnejšega mesta v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske politike. Še več, v večini dokumentov se v povezavi z intenzifikacijo omenja kot eden od kmetijskih dejavnikov, ki najbolj negativno vplivajo na kakovost okolja. Ti vplivi so najbolj izraziti v spremembi rabe zemljišč, ki lahko vodi k nižji raznovrstnosti rastlin in živali. Zaradi povečane koncentracije pridelave v okviru manjšega in omejenega števila kmetijskih proizvodov se lahko bistveno spremenijo sistemi gospodarjenja in intenzivnost izrabe prostora. Kljub temu da specializacija v nekaterih primerih (npr. usmeritev v ekstenzivno rejo goveda in drobnice na gorskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki) lahko izboljša okoljske razmere za ohranjanje kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo, večina okoljskih, pa tudi kmetijskih strateških dokumentov opozarja na pretečo nevarnost prevelike specializacije v kmetijstvu.


Slovenija sodi v krog evropskih držav z razmeroma nizko stopnjo specializacije v kmetijstvu. V letu 2016 je bilo v določeno vrsto rastlinske oziroma živinorejske pridelave usmerjenih 69 % kmetijskih gospodarstev, kar je dobro odstotno točko več kot v letu 2007.

Gospodarstev, specializiranih v določeno vrsto rastlinske pridelave, je bilo nekaj več kot 23 tisoč, kar je 38 % več kot leta 2007. Število gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo žit, oljnic in beljakovinskih rastlin, se je povečalo za 42 %, tistih, ki so usmerjena v gojenje trajnih nasadov pa 35 %. Na ravni Evropske unije se je število specializiranih kmetijskih gospodarstev, ki so usmerjena v rastlinsko pridelavo zmanjšalo za 10 %. Zmanjšanje je bilo najbolj izrazito na Slovaškem, kjer je bilo teh kmetijskih gospodarstev več kot za tretjino manj kot v letu 2007. Nasprotno pa se je na Irskem (za 61 %) in na Hrvaškem (za 48 %) v obdobju 2007–2016 močno povečalo število kmetijskih gospodarstev, ki so usmerjena v rastlinsko pridelavo. 

V določeno vrsto živinorejske proizvodnje je bilo v letu 2016 vključenih nekaj več kot 25 tisoč kmetijskih gospodarstev, kar je 27 % manj, kot leta 2007. Podoben trend koncentracije živinorejske proizvodnje je značilen za večino držav članic EU. Na ravni celotne Evropske unije se je število specializiranih živinorejskih gospodarstev v obdobju med leti 2007 in 2016 zmanjšalo za 26 %. K temu so največ prispevale Slovaška (–69 %), Bolgarija (–62 %), Poljska (–60 %) kjer se je njihovo število več kot prepolovilo.

Leta 2016 so v Sloveniji specializirana kmetijska gospodarstva upravljala tri četrtine (75 %) kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je dve odstotni točki manj kot v letu 2007. V okviru celotne specializirane rastlinske pridelave je bila leta 2016 skoraj četrtina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je 8 odstotnih točk več kot leta 2007. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so jo obdelovala ta kmetijska gospodarstva se je v obdobju 2007–2016 povečala skoraj za polovico (+47 %)

Površina kmetijske zemlje, ki so jo obdelovala specializirana živinorejska gospodarstva se je zmanjšala iz 62 % v letu 2007 na 52 % v letu 2016. Več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi uporabljajo kmetijska gospodarstva, ki so usmerjena v rejo travojede živine.

Leta 2016 so v državah Evropske unije specializirana kmetijska gospodarstva obdelovala 84% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je pet odstotnih točk več kot leta 2007. Po deležu izstopata predvsem Irska (97 % KZU) in Bolgarija s 95 %, medtem ko so na Češkem specializirana gospodarstva obdelovala 60 % KZU. Površina KZU, ki so jo obdelovala gospodarstva specializirana v rastlinsko pridelavo so se leta 2016 v primerjavi z letom 2007 povečala za 18 %. Povečanje je bilo v obdobju 2007–2016 največje na Irskem in Hrvaškem kjer so ta gospodarstva obdelovala skoraj tri krat več KZU.

Podobno kot v Sloveniji, je tudi na ravni Evropske unije prišlo do zmanjšanja površin KZU, ki jo obdelujejo specializirana živinorejska gospodarstva. Ta gospodarstva so v letu 2016 obdelovala 6 % manj KZU kot leta 2007. Zmanjšanje je bilo najbolj izrazito na Poljskem (–27 %) in v Grčiji (–23 %).

Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so leta 2016 dosegla skupni standardni prihodek v višini 1,15 milijarde EUR, kar je skoraj tretjina več kot leta 2007, ko so dosegla nekaj manj kot 885 milijonov EUR. Standardni prihodek je vrednostno izražena bruto proizvodnja kmetijskih gospodarstev, ki ne vključuje subvencij. Več kot tri četrtine (77 %) vsega standardnega prihodka so prispevala specializirana kmetijska gospodarstva, od njih pa največ gospodarstva, ki so bila usmerjena v pašno živinorejo (43 %). V primerjavi z letom 2007 se je skupni standardni prihodek specializiranih kmetijskih gospodarstev zmanjšal za 4 odstotne točke.

Kmetijska gospodarstva v Evropski uniji so v letu 2016 skupaj ustvarila nekaj več kot 364 milijard EUR standardnega prihodka, kar je dobro četrtino več kot leta 2007, ko so ustvarila nekaj manj kot 286 milijard EUR. Leta 2016 so kar 87 % dohodka dosegla specializirana kmetijska gospodarstva, kar je 4 odstotne točke več kot v letu 2007. Največji delež prihodka ustvarijo specializirana kmetijska gospodarstva na Irskem in Nizozemskem (več kot 95 %), najmanj pa na Češkem kjer ustvarijo specializirana kmetijska gospodarstva le 57 % vseh prihodkov.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Specializacija kot razvojni dejavnik ne zavzema pomembnejšega mesta v strateških in programskih dokumentih slovenske in evropske kmetijske politike.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Raven specializacije kmetijstva v Sloveniji in državah EU 28 je analizirana in primerjana za leti 2007 in 2016; prikazana je z:

  • deležem kmetijskih gospodarstev po posameznih tipih kmetovanja,
  • deležem površine kmetijskih zemljišč v uporabi po posameznih tipih kmetijskih gospodarstev,
  • deležem in gibanjem vrednosti ekonomske velikosti na kmetijskih gospodarstvih po posameznih tipih kmetovanja.

Standardni prihodek (SO) se v okviru strukturnih raziskovanj uporablja kot ekonomski kriterij za enotno razvrstitev kmetijskih gospodarstev po razredih ekonomske velikosti in tipu kmetovanja (t.i. tipologija). Standardni prihodek je vrednostno izražena bruto proizvodnja kmetijskih gospodarstev, ki ne vključuje subvencij.

Podatke o tipologiji kmetijskih gospodarstev objavlja Statistični urad Republike Slovenije v okviru raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev. Popis kmetijskih gospodarstev 2010 in vzorčna raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev 2013 in 2016 so določena z uredbo: Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88. Tipologija kmetijskih gospodarstev je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1242/2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
30.09.2018
Podatki za obdobje
2010–2016
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Pri izračunu kazalca smo upoštevali podatke po tipih kmetovanja o številu kmetijskih gospodarstev, o kmetijskih zemljiščih v uporabi in ekonomski velikosti v letih 2007, 2010 in 2016.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Standardni prihodek (SO) se uporablja za razvrstitev kmetijskih gospodarstev po tipu kmetovanja in po gospodarski velikosti.

 

Podatke o tipologiji kmetijskih gospodarstev objavlja Statistični urad Republike Slovenije v okviru raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev. Popis kmetijskih gospodarstev 2010 in vzorčna raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev 2013, 2016 so določena z uredbo: Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88. Tipologija kmetijskih gospodarstev je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1242/2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva.

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Pri izračunu kazalca smo upoštevali podatke po tipih kmetovanja o številu kmetijskih gospodarstev, o kmetijskih zemljiščih v uporabi in ekonomski velikosti v letih 2007 in 2016.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1


SLEDI NAM

TWITTER