KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj


Kazalec prikazuje razvoj turizma v Sloveniji z gibanjem števila razpoložljivih ležišč in števila prenočitev turistov ter njihovo časovno razporeditev glede na tip turističnih krajev.


Grafi

Slika TU01-1: Razvoj števila razpoložljivih ležišč za turiste in števila nočitev turistov v Sloveniji
Viri: 

Statistični letopis 1996-2002, Statistični urad Republike Slovenije; SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
prenočitve indeks (1992 = 100) 100 106 115 115 114 125 123 119 132 140
ležišča indeks (1992 = 100) 100 104 105 102 108 111 111 110 110 111
2002 2003 2004 2005 2006 2007
prenočitve indeks (1992 = 100) 144 147 149 149 151 162
ležišča indeks (1992 = 100) 112 112 110 110 113 115
Slika TU01-2: Razporeditev nočitev turistov v Sloveniji po mesecih in tipu turističnih krajev leta 2007
Viri: 

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008

Prikaži podatke
mesec I II III IV V VI VII VIII IX X
zdraviliški število (v 1000) 175 192 193 205 205 226 282 325 234 233
obmorski število (v 1000) 47 62 94 140 153 243 390 390 206 115
gorski število (v 1000) 160 156 103 91 121 177 352 391 167 84
drugi število (v 1000) 90 87 111 132 140 165 202 220 169 140
mesec XI XII
zdraviliški število (v 1000) 201 180
obmorski število (v 1000) 88 64
gorski število (v 1000) 42 104
drugi število (v 1000) 109 104

Cilji

Vključitev in usmerjanje vsebin varstva biotske raznovrstnosti v vse sektorje, zlasti s področja rabe naravnih dobrin, urejanja prostora in urejanja voda ter v regionalni razvoj in turizem.


Po upadu števila turistov in turističnih zmogljivosti v Sloveniji ob osamosvojitveni vojni se turizem od leta 1992 glede na število razpoložljivih ležišč za turiste, predvsem pa glede na število turističnih prenočitev v Sloveniji krepi. Leta 2007 so turisti na njim namenjenih 82515 ležiščih prespali 8.261.308 noči, kar pomeni, da so bila ležišča povprečno zasedena skoraj četrtino leta (100 noči). Razporeditev prenočitev preko leta pa kaže, da so zasedena predvsem v poletnih mesecih, ko je največ turistov v slovenskih obmorskih krajih (julija 2007 je bila tam dobra tretjina vseh turističnih prenočitev), le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških. Povečana zasedenost obstoječih ležišč pomeni manjši prostorski pritisk in večji pritisk na druge naravne vire, predvsem zaradi izrazitega letnega turističnega viška.

Razvoj turizma lahko obremenjuje okolje predvsem z večjimi količinami uporabljene pitne vode, odpadnih voda in odpadkov, s pritiskom na rabo zemljišč za turistične objekte ter z emisijami plinov in drugimi posledicami prometa, ki nastanejo zaradi turizma. Posebno občutljivo je razmerje med veliko biotsko raznovrstnostjo mnogih predelov Slovenije, ki je skupaj s pojmom »naravne lepote« izpostavljena kot ena izmed ključnih delov slovenske turistične ponudbe. Na drugi strani pa so pritiski, ki jih turizem povzroča naravnim lepotam, predvsem v občutljivih habitatnih tipih, kot so npr. kraške jame ali območja, kjer se razmnožujejo na motnje občutljive vrste.


• 1992-2002: uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije, objavljeni v Statističnih letopisih Republike Slovenije 1996-2002
• 2003-2007: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Ekonomsko področje > Turizem > Nastanitvena statistika po občinah > Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno in Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno; Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev > Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev, nekaterih pomembnejših krajih, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, mesečno

Podatke o zmogljivosti nastanitvenih objektov (število sob in ležišč) ter o prihodih in prenočitvah turistov Statističnemu uradu Republike Slovenije vsak mesec sporočajo podjetja, družbe in druge organizacije, ki turistom ponujajo nastanitev ali jim to storitev samo posredujejo, pa tudi občani, ki oddajajo zasebne turistične sobe. Podatki temeljijo na popolnem zajetju.

Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).

Kot turistični kraj se obravnava kraj, ki ponuja:
– privlačne možnosti za bivanje (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve itn.),
– komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itn.),
– sprejemne možnosti (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča ipd.).

Kraji, ki po omenjenih merilih sodijo med turistične, so naprej razvrščeni v naslednje skupine:
– zdraviliški kraji (kraji, za katere je znanstveno, medicinsko ali izkustveno ugotovljen zdravilni učinek termalnih ali mineralnih voda ali drugih geološko-mineraloških sestavin. Sem spadajo klimatska, mineralna in termalna zdravilišča, ki imajo praviloma tudi ustrezne objekte za zdravljenje in rehabilitacijo obiskovalcev),
– obmorski kraji (kraji vzdolž morske obale),
– gorski kraji (praviloma kraji, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov ali na območju gore) in
– drugi kraji (kraji, ki so privlačni zaradi podnebnih razmer, kulturnozgodovinskih spomenikov ipd., kraji ob rekah in jezerih in drugi, ki jih ne moremo uvrstiti med prej navedene, ter glavno mesto Slovenije – Ljubljana).


TWITTER