KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %),
njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino
predstavlja travinje z 79,6 %. Spremembe rabe tal na vodovarstvenih območjih med leti 2009 in 2014 so relativno majhne, v tem obdobju pa so največje
spremembe opazne v povečanju obsega površin v zaraščanju, kar kaže na pozitiven trend s stališča obremenjevanje voda na VVO s človekovimi dejavnostmi.


Kazalec temelji na kazalcih

KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011
in VD16 Vodovarstvane območja, 2013.

Kazalec prikazuje strukturo in površine rabe tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji in primerja spremembe rabe tal med letoma 2009 in 2014.
Podatki o rabi tal so združeni v 9 kategorij; v navedenih letih so tako prikazane površine njiv, nasadov, travinja, območij zaraščanja, gozda, pozidanih
zemljišč, zamočvirjeno, odprtih zemljišč in voda. Prikazan je tudi delež navedenih kategorij znotraj VVO. V kazalec je vključen tudi prikaz deleža in
površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO (leta 2013).


Grafi

Slika TP06-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji v letih 2009 in 2014
Viri: 

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
2009 2014
Njiva ha 38109.9 38251.5
Nasad ha 5348.8 5554.5
Travinje ha 51768.4 47522.3
Zaraščanje ha 7505 11552.3
Gozd ha 214534 213535.2
Pozidano ha 19669.2 20168.7
Zamočvirjeno ha 172.1 172.9
Odprto ha 8906.5 9172
Voda ha 1865 1949.3
VVO Slovenija ha 347879 347878.8
-
Njiva % 11 11
Nasad % 1.5 1.6
Travinje % 14.9 13.7
Zaraščanje % 2.2 3.3
Gozd % 61.7 61.4
Pozidano % 5.7 5.8
Zamočvirjeno % 0 0
Odprto % 2.6 2.6
Voda % 0.5 0.6
% VVO Slovenija % 17 17
Slika TP06-2: Spremembe rabe tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji med leti 2009 in 2014
Viri: 

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Sprememba 2014/2009 (v ha)
Njiva ha 141.6
Nasad ha 205.7
Travinje ha -4246.1
Zaraščanje ha 4047.3
Gozd ha -998.9
Pozidano ha 499.5
Zamočvirjeno ha 0.9
Odprto ha 265.5
Voda ha 84.3
Slika TP06-3: Ekološka kmetijska zemljišča na vodovarstvenih območjih, 2014
Viri: 

Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Slika TP06-4: Struktura ekoloških kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih, 2013
Viri: 

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrastvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Ekološko kmetijsko zemljišče
Njiva ha 584.7
Nasad ha 175.9
Travinje ha 4758.6
Zaraščanje ha 457.4
Gozd ha 0.1
Pozidano ha 0
Zamočvirjeno ha 0
Odprto ha 0
Voda ha 0
VVO Slovenija ha 5976.7
- - -
Njiva % 9.8
Nasad % 2.9
Travinje % 79.6
Zaraščanje % 7.7
Gozd % 0
Pozidano % 0
Zamočvirjeno % 0
Odprto % 0
Voda % 0
% VVO Slovenija % 17
Slika TP06-5: Raba tal na vodovarstvenih območjih po statističnih regijah, 2014
Viri: 

Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko - Kraška
Površina VVO ha 15794.8 70193.5 42919.5 21975 2390.8 10781 31214.3 52119.4 37613 18304.2
Kmetijska zemljišča na VVO ha 9463 33601.5 5971.2 4852.3 470.2 3638.8 4318.3 14112.3 3378.1 2697.9
Gozd na VVO ha 4740.4 26365 35863.4 16058.1 1830.7 6258.6 25549.9 28525.1 26190.9 14665.3
Pozidane površine na VVO ha 970.3 7542.4 859.5 749.1 56.4 571.7 611.8 6911.8 374.4 290.7
-
Kmetijska zemljišča na VVO % 59.9 47.9 13.9 22.1 19.7 33.8 13.8 27.1 9 14.7
Gozd na VVO % 30 37.6 83.6 73.1 76.6 58.1 81.9 54.7 69.6 80.1
Pozidane površine na VVO % 6.1 10.7 2 3.4 2.4 5.3 2 13.3 1 1.6
Goriška Obalno - Kraška
Površina VVO ha 37848.8 45155.5
Kmetijska zemljišča na VVO ha 4768 9185.7
Gozd na VVO ha 30048.9 29654.1
Pozidane površine na VVO ha 700.9 1303.3
-
Kmetijska zemljišča na VVO % 12.6 20.3
Gozd na VVO % 79.4 65.7
Pozidane površine na VVO % 1.9 2.9
Slika TP06-6: Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na vodovarstvenih območjih, 2013
Viri: 

Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2014; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko - Kraška
Površina VVO (2014) ha 15794.8 70193.5 42919.5 21975 2390.8 10781 31214.3 52119.4 37613 18304.2
Ekološka kmetijska zemljišča na VVO (2014) ha 124.4 742 83.7 563.4 119.4 114.2 610.3 498.1 289.1 483.8
-
Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na VVO % 1.3 2.2 1.4 11.6 25.4 3.1 14.1 3.5 8.6 17.9
Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi zemljišči na VVO % 0.8 1.1 0.2 2.6 5 1.1 2 1 0.8 2.6
Goriška Obalno - Kraška SLOVENIJA
Površina VVO (2014) ha 37848.8 45155.5 388323.7
Ekološka kmetijska zemljišča na VVO (2014) ha 989.6 1227 5845.1
-
Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na VVO % 20.8 13.4 6.1
Delež ekoloških kmetijskih zemljišč med vsemi zemljišči na VVO % 2.6 2.7 1.5

Cilji

- Zavarovanje vodnih teles pred onesnaževanjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na kakovost voda, zdravstveno ustreznost ali
količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela;

- Doseganje dobrega kemijskega stanja voda, ki se uporabljajo za javno oskrbo s pitno vodo na VVO do leta 2015;

- V celoti omejiti dejavnosti na vodovarstvenem območju, ki lahko trajno in nepovratno poslabšajo ekološko, kemijsko in količinsko stanje vodnega vira;

- Zmanjševanje oziroma preprečevanje morebitnega negativnega vpliva kmetijske dejavnosti na kakovost voda, tudi s povečanjem deleža ekološko obdelanih
kmetijskih zemljišč na VVO.


V Sloveniji VVO predstavljajo približno 17 % celotnega ozemlja oz. 347.878,8 ha. Največ VVO pokriva gozd z 61,1 %, sledi travinje z 13,6 % in njive z 10,9
%. Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %.

Glede na površino VVO je delež ekoloških zemljišč zelo majhen. Le ta zavzemajo namreč le 1,7 %. Največ ekoloških zemljišč pokriva travinje z 79,6 %.

Spremembe rabe tal na VVO med letoma 2009 in 2014 so majhne. Izstopa le povečanje zemljišč v zaraščanju za 35 %, vendar je ta sprememba po obsegu majhna,
saj so se površine v zaraščanju povečale s 7.505,0 ha na 11.552,3 ha. Spremembe rabe vseh ostalih kategorij so manjše, z manj kot 10%
povečanjem/zmanjšanjem med obravnavanimi leti. V tem obdobju so se na VVO povečale površine voda, nasadov, odprtih zemljišč, zamočvirjenih zemljišč in
njiv, zmanjšale pa so se površine travinja in gozda (za slabih 1000 ha). Površine voda so se povečale za 4,3 %, površine nasadov za 3,7 %, površine odprtih
zemljišč za 2,89 %, površine pozidanih zemljišč za 2,5 %, površine zamočvirjenih zemljišč za 0,5 % in površine njiv le za 0,4 %. Površine travinja in gozda
pa so se zmanjšale za 8,9 % oziroma za 0,5 %. Relativno veliko povečanje površin v zaraščanju in majhno povečanje površin pozidanih zemljišč in njiv na VVO
s stališča obremenjevanja voda na VVO lahko opredelimo kot zaželen pojav, oziroma pozitivne spremembe. Antropogeni vplivi (npr. poraba fitofarmacevtskih
sredstev in mineralnih gnojil) so na območjih v zaraščanju bistveno manjši kot npr. na njivah. S stališča ohranjanja kulturne krajine na VVO pa 35 %
povečanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju ni najbolj ugodno. Problematično je povečevanje pozidanih površin, saj so s tem trajno spremenjeni pogoji
na VVO.

Težnje sprememb rabe tal na VVO v Sloveniji, glede na želeno smer razvoja, so še vedno neopredeljive. Kljub povečanju zemljišč v ekstenzivni rabi (v
zaraščanju) bi morali spodbujati predvsem zmanjševanje površin z njivami in nasadi (pri primerjavi leta 2014 z 2009 je prišlo do stagniranja oziroma celo
majhnega povečanja površin omenjenih kategorij), saj je za ti dve vrsti rabe značilna največja poraba fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in
mehanizacije ter posledično večjega onesnaževanje okolja (voda).

V prihodnje bo potrebno spremljati intenzivnost kmetijske rabe tal na VVO in jo, kolikor je mogoče, omejiti. To nam omogoča analiza zastopanosti ekološko
obdelanih kmetijskih zemljišč. Decembra 2013 je bil delež površin ekološko obdelanih zemljišč na VVO razmeroma skromen, saj je predstavljal komaj 1,7 % vse
površine, v strukturi kmetijskih zemljišč pa je delež ekoloških predstavljal komaj 6,04 %, kar je celo manj, kot je delež ekoloških kmetijskih zemljišč na
območju celotne Slovenije (8,4%). Ekološka zemljišča v večini pokriva travinje z 79,6 %, sledijo njive, površine v zaraščanju in nasadi. Glede na potrebe
po varovanju virov pitne vode bi sicer pričakovali, da se bo ekološko kmetijstvo na VVO bolje uveljavilo. Ker smo zastopanost ekološko obdelanih KZ na VVO
v analizirali prvič, težnje razvoja ne moremo ustrezno komentirati.

Zanimiv je pregled po statističnih regijah. Vodovarstvena območja pokrivajo največjo površino v Podravski statistični regiji (dobrih 70.000 ha), kar
predstavlja kar 18,1 % vodovarstvenih območij v Sloveniji. Prevladujejo gozdovi, na drugem mestu so njive. Statistična regija, ki sodi med izjeme v
Sloveniji, je Pomurska statistična regija, kjer vodovarstvena območja v večji meri prekrivajo njive (okoli 50% površine VVO), gozd pa je na drugem mestu.
To je z vidika okoljske varnosti vodovarstvenih območij slabo, saj so njive veliki potencialni onesnaževalci z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi in
gnojili. Glede na obseg površin z VVO Podravski statistični regiji sledi Osrednjeslovenska statistična regija s približno 50.000 ha. To predstavlja 13,4 %
VVO v Sloveniji. Tudi v tej statistični regiji na VVO prevladuje gozd. Odstotek ekološko obdelanih zemljišč na VVO je največji v Obalno – Kraški in Goriški
regiji. V prvi je ekološko obdelanih 1.227 ha VVO, kar je 21% vseh ekološko obdelanih zemljišč, v drugi pa 990 ha, kar je 16,9 % vseh ekološko obdelanih
zemljišč na VVO v Sloveniji. Pomemben pa je tudi podatek o deležu ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč med vsemi kmetijskimi zemljišči na VVO po
statističnih regijah. Največji delež (25%) je v Zasavski statistični regiji, sledi Goriška regija z 19,4 % in Notranjsko – Kraška z 17,3 %. Najmanjši delež
ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč imata Pomurska in Koroška statistična regija, pod 2 %.

Če primerjamo rabo tal na VVO iz leta 2009 in 2014 po statističnih regijah, bistvenih sprememb ne opazimo. V večini primerov se na VVO nekoliko zmanjšujejo
površine gozda, podobno je s travinjem, največjo pozitivno spremembo pa opazimo pri zaraščanju. To je z vidika varovanja vodovarstvenih območij lahko
pozitivno, saj so območja v zaraščanju manj obdelana kot travinje, na drugi strani pa tudi površine z gozdom pozitivno vplivajo na samočistilne sposobnosti
okolja. Ostale kategorije rabe tal se spreminjajo iz regije v regijo drugače, vendar so spremembe zelo majhne. Potencialna težava so tudi naraščajoče
površine pozidanih površin, ki so se v Pomurski, Podravski in Osrednjeslovenski statistični regiji povečale za več kot 500 ha.

Pitna voda kot naravni vir je vseskozi aktualna tema različnih razprav in nedvomno ena izmed prioritet okoljske politike. Intenzivno izkoriščanje tal v
kmetijstvu, intenzivno namakanje ali gnojenje, neustrezna mehanizacija ali nestrokovno odstranjevanje odpadnih voda pa pripeljejo do obremenitev voda in
slabšanje njene kakovosti. Za zagotovljeno kakovost vode je bistveno upravljanje z obremenitvami in gonilnimi silami teh obremenitev v neposredni okolici
vodnih virov. Analiza strukture rabe tal in spremljanje sprememb kažejo na antropogene vplive v tem občutljivem prostoru.

Trendi zakonodaje na tem področju se gibljejo v smeri zmanjševanja obsega njiv in pozidanih površin na VVO ter povečevanja deleža pokritosti VVO z
dejavnostmi ekološkega kmetijstva. Tudi v prihodnosti lahko predvsem v območju najstrožjega vodovarstvenega režima pričakujemo zaustavitev povečevanja
deleža urbanizacije in kmetovanja, saj je na teh območjih zakonodaja, ki jo od leta 2004 na podlagi Zakona o vodah sprejema Vlada Republike Slovenije, zelo
stroga predvsem kar zadeva pozidave in onesnaženja. Z nadaljnjimi zakonodajnimi uredbami pa naj bi tudi kmetovanje na območjiha z najstrožjim
vodovarstvenim režimom postalo ekološko.


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage:
NPVO – Nacionalni program varstva
okolja, Zakon o vodah (Uradni list RS, 67/02 in spremembe) Vodna direktiva (2000/60/EC)

Vir podatkov:
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za leti 2009 in 2014
(MKO 2014);

Podatki o vodovarstvenih območjih državnega, občinskega in vrelčnega nivoja prevzeti s spletnega geoportala Agencije Republike Slovenije za okolje
(ARSO) za leto 2011 in 2012;

Grafični podatki GERK v nadzoru ekološkega kmetijstva, 2013; MKO, januar 2014.

Skrbnik podatkov:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Datum zajema podatkov za kazalec:
3. april 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
V kazalcu smo obdelali podatke o dejanski rabi tal MKO za leto 2009 in 2014. Podatki o rabi tal se zbirajo sproti, skladno s spremembami rabe tal v
Sloveniji (2002, 2005, 2007, 2009, 2011, 2012, 2014). Podatki o obstoječih VVO so dostopni na spletnem geoportalu ARSO in sicer za državni nivo iz leta
2012, za občinski in vrelčni nivo pa iz leta 2011. Podatki za občinski in vrelčni nivo se zbirajo letno, podatki za državni nivo pa se dopolnjujejo
kontinuirano, ob spremembah predpisov, ki določajo omenjeni sloj.

Metodologija obdelave podatkov:


Metodologija je delno povzeta po kazalcu:KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011 in VD16 Vodovarstvane območja, 2013.

V prvem koraku smo s pomočjo GIS orodij najprej združili vse nivoje VVO (vrelčni, občinski in državni nivo) v en sloj vodovarstvenih območij in tako
upoštevali skupne površine VVO ne glede na različne režime VVO znotraj njih. Podatke o rabi tal (MKO) smo smiselno združili v 9 kategorij: njive, nasadi,
travinje, zaraščanje, gozd, pozidano, zamočvirjeno, odprto in voda. Enako smo naredili s podatki o ekološkem kmetijstvu. Nato smo jih prekrili s podatki o
mejah VVO. Za vsako kategorijo rabe tal smo izračunali površino in delež, ki ga zavzema na VVO. Deleže posamezne rabe tal na VVO smo prikazali tudi po
statističnih regijah. Vse podatke smo vnesli v programski paket Excel, kjer smo jih nadaljnje obdelali in tudi grafično prikazali. Za leto 2014 smo
prikazali skupne površine rabe tal in ekoloških zemljišč na vodovarstvenih območjih, površine vseh devet kategorij rabe tal (v ha) in njihovo strukturo (%)
na ekoloških zemljiščih in na VVO za celotno Slovenijo ter za vsako statistično regijo posebej. Spremembe v rabi tal v obdobju 2009-2014 smo izrazili z
absolutnim številom (v ha) in odstotkom spremembe glede na izhodiščno leto 2009.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Pri analizah smo vse nivoje VVO (vrelčni, občinski in državni nivo) združili v en sloj vodovarstvenih območij VVO
ne glede na različne režime VVO znotraj njih in tako upoštevali skupne površine namesto površin posameznih nivojev VVO. Šifranti posameznih vrst rabe tal
se v obdobju 2009-2014 niso spreminjali, zato so podatki zanesljivi, saj smo različne kategorije rabe tal ustrezno združili v 9 razredov brez predhodnih
kategorizacij.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalc
a (arhivski podatki): Prikazan kazalec je zanesljiv, saj se podatki štejejo za precej točne, ažurne oziroma zanesljive. Podatki zagotavljajo visoko stopnjo
relevantnosti, saj ustrezajo potrebam preučevane tematike in predstavljajo najnovejše dosegljive podatke - se nanašajo na zadnje leto zajemanja podatkov.
Podatki o rabi tal (MKO) so pridobljeni s pomočjo aero-foto posnetkov, zato so z vidika sledljivosti v časovni skali povsem sprejemljivi.

Negotovost kazalca
(scenariji/projekcije): Stopnja negotovosti kazalca je glede na način pridobivanja podatkov o rabi tal ter njeni obdelavi relativno majhna, oziroma
zanemarljiva. Glede na relativno ozek interval obdelave podatkov (2009-2014) ni bilo pričakovati velikih sprememb v strukturi podatkov, podobno lahko
pričakujemo tudi v prihodnjih letih.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Sušin J. Bergant J., 2011. KM23 Kmetijstvo na vodovarstvenih območjih, 2011.
Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana.

Kranjc S., Kušar U., 2014. VD16 Vodovarstvena območja, 2013. Agencija Republike
Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana.

Flisar Novak Z., 2012. Raba in varstvo tal na vodovarstvenih območjih v Pomurju. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 25 str.

Kmetovanje na vodovarstvenem območju, 2012. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 2 str

Matoz H., 2009. Vodovarstvena območja. Ministrstvo
za okolje in prostor, Ljubljana, 32 str.

Prestor J., 2008. Vodovarstvena območja. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 33 str.

Volk T., Sušin J., Verbič J., Vrščaj B., 2012.

Kmetijsko-okoljski kazalci, Raba kmetijskega prostora

. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 37 str.

Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, 2014. Pitna voda.


Povezani kazalci