KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raba končne energije je leta 2019 znašala 4.887 ktoe in se je po štirih letih naraščanja tokrat zmanjšala za 2 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo industrije. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 %. Največ energije, 40 %, se porabi v prometu, sledijo sektorji industrija, gospodinjstva in ostala raba. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2019 nižja za 4,5 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2019 znašala 2,33 toe, s čimer je bila 7 % višja od povprečja za EU-28.


Kazalec prikazuje rabo končne energije, ki je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – industriji, prometu in široki rabi, to je v gospodinjstvih ter ostali rabi, ki vključuje javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je zato pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva kot tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje z zmanjševanjem izpustov onesnaževal zunanjega zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja.


Grafi

Slika EN10-1: Raba končne energije po sektorjih, Slovenija, 2000-2019
Viri: 

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke

Industrija [ktoe]

Promet [ktoe]

Gospodinjstva [ktoe]

Ostala raba [ktoe]

Raba končne energije [ktoe]

2000

1395,55

1231,05

1237,74

675,87

4540,21

2001

1276,99

1283,23

1336,70

859,67

4756,59

2002

1238,20

1311,55

1283,91

842,28

4675,94

2003

1512,28

1326,60

1402,20

596,17

4837,25

2004

1536,13

1376,90

1368,77

637,84

4919,63

2005

1647,02

1469,03

1424,26

568,40

5108,72

2006

1698,09

1553,38

1333,00

532,37

5116,85

2007

1607,91

1760,45

1301,72

466,13

5136,21

2008

1484,82

2071,45

1353,64

594,88

5504,80

2009

1219,66

1795,45

1320,55

584,00

4919,66

2010

1270,76

1792,08

1364,55

607,14

5034,52

2011

1233,80

1920,63

1302,74

607,60

5064,77

2012

1203,29

1955,04

1255,81

542,50

4956,64

2013

1194,53

1833,91

1240,61

556,51

4825,55

2014

1227,67

1818,59

1060,82

521,81

4628,89

2015

1227,17

1799,35

1166,17

548,66

4741,35

2016

1238,89

1902,83

1185,86

583,07

4910,65

2017

1292,50

1960,19

1156,32

573,08

4982,08

2018

1315,98

2009,70

1084,48

574,75

4984,90

2019

1320,36

1953,59

1057,42

555,66

4887,04

Slika EN10-2: Gibanje rabe končne energije po sektorjih in skupne rabe končne energije, Slovenija, 2000-2019
Viri: 

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke

Industrija [Indeks (2000 = 100)]

Promet [Indeks (2000 = 100)]

Gospodinjstva [Indeks (2000 = 100)]

Ostala raba [Indeks (2000 = 100)]

Skupna raba končne energije [Indeks (2000 = 100)]

2000

100

100

100

100

100

2001

91,50

104,24

107,99

127,20

104,77

2002

88,72

106,54

103,73

124,62

102,99

2003

108,36

107,76

113,29

88,21

106,54

2004

110,07

111,85

110,59

94,37

108,36

2005

118,02

119,33

115,07

84,10

112,52

2006

121,68

126,18

107,70

78,77

112,70

2007

115,22

143,00

105,17

68,97

113,13

2008

106,40

168,27

109,36

88,02

121,25

2009

87,40

145,85

106,69

86,41

108,36

2010

91,06

145,57

110,25

89,83

110,89

2011

88,41

156,02

105,25

89,90

111,55

2012

86,22

158,81

101,46

80,27

109,17

2013

85,60

148,97

100,23

82,34

106,28

2014

87,97

147,73

85,71

77,21

101,95

2015

87,93

146,16

94,22

81,18

104,43

2016

88,77

154,57

95,81

86,27

108,16

2017

92,62

159,23

93,42

84,79

109,73

2018

94,30

163,25

87,62

85,04

109,79

2019

94,61

158,69

85,43

82,21

107,64

Slika EN10-3: Povprečna letna sprememba rabe končne energije, Slovenija in EU-28, 2000-2019, 2005-2019, 2010-2019, 2015-2019, 2017-2018 in 2018-2019
Viri: 

Eurostat, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke

Slovenija [%]

EU-28 [%]

2000-2019

0,33

-0,07

2005-2019

-0,39

-0,45

2010-2019

-0,48

-0,47

2015-2019

0,73

0,61

2017-2018

0,02

0,15

2018-2019

-2,04

-0,64

Slika EN10-4: Struktura rabe končne energije po sektorjih, Slovenija in EU-28, 2000, 2005, 2010, 2015, 2018 in 2019
Viri: 

Eurostat, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke

Industrija [ktoe]

Promet [ktoe]

Gospodinjstva [ktoe]

Ostala raba [ktoe]

Raba končne energije [ktoe]

Industrija [%]

Promet [%]

Gospodinjstva [%]

Ostala raba [%]

SI2000

1426,90

1223,68

1242,44

649,47

4542,49

31,41

26,94

27,35

14,30

SI2005

1645,87

1462,80

1428,84

573,39

5110,90

32,20

28,62

27,96

11,22

SI2010

1274,06

1778,39

1364,22

630,78

5047,44

25,24

35,23

27,03

12,50

SI2015

1228,02

1772,57

1166,19

548,47

4715,24

26,04

37,59

24,73

11,63

SI2018

1319,10

1974,63

1084,52

574,48

4952,73

26,63

39,87

21,90

11,60

SI2019

1321,94

1926,58

1057,44

555,35

4861,32

27,19

39,63

21,75

11,42

EU-282000

304865,22

305131,49

291615,67

163985,96

1065598,34

28,61

28,63

27,37

15,39

EU-282005

305404,89

324848,42

311345,71

182529,41

1124128,44

27,17

28,90

27,70

16,24

EU-282010

269313,26

320420,51

324403,51

188748,34

1102885,62

24,42

29,05

29,41

17,11

EU-282015

256389,36

313757,70

282308,49

177480,00

1029935,56

24,89

30,46

27,41

17,23

EU-282018

263725,22

328330,92

285366,05

185838,67

1063260,85

24,80

30,88

26,84

17,48

EU-282019

259336,78

330859,52

284475,18

182350,27

1057021,75

24,53

31,30

26,91

17,25

Tabela EN10-5: Raba končne energije na prebivalca, EU-28, 2019
Viri: 

Eurostat, 2021 (30. 03. 2021)

Prikaži podatke

2000 [toe/preb]

2001 [toe/preb]

2002 [toe/preb]

2003 [toe/preb]

2004 [toe/preb]

2005 [toe/preb]

2006 [toe/preb]

2007 [toe/preb]

2008 [toe/preb]

2009 [toe/preb]

2010 [toe/preb]

2011 [toe/preb]

2012 [toe/preb]

2013 [toe/preb]

2014 [toe/preb]

2015 [toe/preb]

2016 [toe/preb]

2017 [toe/preb]

2018 [toe/preb]

2019 [toe/preb]

Luksemburg

8,08

8,37

8,36

8,82

9,64

9,71

9,40

9,12

9,06

8,27

8,62

8,38

7,94

7,67

7,28

7,09

7,01

7,07

7,23

7,14

Finska

4,71

4,80

4,90

4,97

5,01

4,82

5,04

5,03

4,84

4,47

4,90

4,65

4,66

4,55

4,50

4,42

4,59

4,59

4,69

4,59

Avstrija

2,97

3,14

3,15

3,29

3,32

3,40

3,38

3,33

3,34

3,17

3,36

3,25

3,24

3,30

3,15

3,20

3,23

3,25

3,15

3,19

Belgija

3,68

3,76

3,53

3,64

3,64

3,50

3,49

3,36

3,47

3,24

3,50

3,20

3,19

3,28

3,06

3,19

3,22

3,18

3,19

3,12

Švedska

3,95

3,88

3,84

3,81

3,78

3,69

3,66

3,65

3,56

3,39

3,64

3,46

3,44

3,35

3,24

3,26

3,27

3,22

3,16

3,09

Nizozemska

3,28

3,31

3,29

3,32

3,36

3,32

3,29

3,24

3,29

3,14

3,34

3,10

3,10

3,09

2,83

2,89

2,94

2,94

2,95

2,89

Nemčija

2,68

2,72

2,67

2,72

2,70

2,66

2,73

2,59

2,70

2,54

2,73

2,64

2,69

2,74

2,60

2,62

2,64

2,65

2,60

2,58

Irska

2,86

2,93

2,89

2,93

2,95

3,07

3,12

3,02

2,95

2,61

2,61

2,42

2,34

2,35

2,34

2,41

2,48

2,48

2,58

2,52

Danska

2,76

2,83

2,76

2,81

2,85

2,86

2,89

2,89

2,84

2,68

2,80

2,66

2,56

2,52

2,43

2,51

2,55

2,53

2,52

2,47

Češka republika

2,44

2,49

2,45

2,57

2,60

2,56

2,60

2,54

2,51

2,39

2,41

2,33

2,32

2,30

2,24

2,30

2,35

2,41

2,39

2,37

SLOVENIJA

2,30

2,42

2,36

2,44

2,48

2,57

2,56

2,56

2,74

2,39

2,48

2,46

2,39

2,34

2,24

2,28

2,36

2,40

2,39

2,33

Estonija

1,73

1,91

1,89

2,00

2,06

2,11

2,14

2,31

2,31

2,07

2,18

2,14

2,18

2,19

2,14

2,13

2,16

2,18

2,24

2,19

EU-28

2,32

2,37

2,34

2,40

2,42

2,41

2,41

2,36

2,37

2,23

2,32

2,22

2,22

2,21

2,11

2,15

2,18

2,20

2,20

2,18

Francija

2,56

2,62

2,55

2,57

2,58

2,55

2,49

2,42

2,43

2,32

2,38

2,30

2,35

2,38

2,20

2,23

2,26

2,24

2,19

2,17

Ciper

2,39

2,45

2,44

2,55

2,54

2,50

2,51

2,54

2,54

2,44

2,36

2,29

2,05

1,87

1,89

1,97

2,08

2,18

2,15

2,16

Latvija

1,37

1,52

1,56

1,65

1,72

1,79

1,88

1,97

1,89

1,87

1,94

1,86

1,97

1,90

1,94

1,91

1,94

2,06

2,16

2,13

Slovaška

2,03

2,13

2,16

2,09

2,06

2,15

2,12

2,09

2,13

1,97

2,14

2,00

1,91

1,96

1,84

1,86

1,92

2,05

2,04

2,05

Združeno kraljestvo

2,61

2,61

2,53

2,55

2,56

2,54

2,49

2,44

2,41

2,22

2,29

2,10

2,14

2,14

2,02

2,04

2,05

2,03

2,04

2,01

Litva

1,07

1,12

1,18

1,23

1,29

1,39

1,50

1,60

1,60

1,46

1,53

1,57

1,63

1,61

1,66

1,66

1,77

1,88

1,98

1,99

Italija

2,19

2,21

2,22

2,33

2,33

2,37

2,34

2,31

2,29

2,14

2,17

2,08

2,05

1,99

1,86

1,91

1,91

1,90

1,93

1,91

Madžarska

1,58

1,66

1,67

1,75

1,74

1,86

1,83

1,73

1,74

1,70

1,74

1,75

1,66

1,67

1,64

1,77

1,81

1,89

1,89

1,90

Poljska

1,44

1,45

1,44

1,48

1,52

1,53

1,60

1,62

1,64

1,61

1,74

1,70

1,69

1,66

1,62

1,64

1,75

1,87

1,89

1,87

Španija

1,98

2,07

2,08

2,17

2,23

2,27

2,18

2,20

2,08

1,90

1,92

1,86

1,78

1,73

1,71

1,73

1,78

1,82

1,86

1,84

Hrvaška

1,33

1,47

1,48

1,58

1,63

1,68

1,68

1,69

1,72

1,67

1,68

1,62

1,56

1,54

1,47

1,56

1,58

1,67

1,67

1,70

Portrugalska

1,75

1,76

1,80

1,78

1,81

1,81

1,78

1,80

1,75

1,73

1,72

1,64

1,52

1,51

1,51

1,54

1,57

1,61

1,64

1,67

Grčija

1,74

1,79

1,81

1,90

1,88

1,92

1,97

2,00

1,94

1,86

1,71

1,70

1,54

1,39

1,43

1,53

1,55

1,52

1,48

1,51

Malta

1,15

1,03

0,93

1,00

1,12

1,15

1,15

1,18

1,23

1,10

1,21

1,19

1,21

1,24

1,28

1,32

1,29

1,35

1,39

1,42

Bolgarija

1,11

1,12

1,15

1,25

1,25

1,32

1,38

1,36

1,33

1,15

1,19

1,26

1,26

1,20

1,24

1,32

1,35

1,39

1,41

1,41

Romunija

1,01

1,03

1,06

1,12

1,15

1,15

1,17

1,14

1,20

1,09

1,11

1,13

1,13

1,09

1,09

1,10

1,13

1,19

1,21

1,23


Cilji

  • Indikativni cilj AN URE na področju energetske učinkovitosti je, da raba končne energije leta 2020 ne bo presegla 5.118 ktoe. Za posamezne sektorje so zastavljeni tudi indikativni sektorski cilji, in sicer leta 2020 raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ne bo presegla 1.307 ktoe, v prometu 2.201 ktoe, v gospodinjstvih 1.041 ktoe in v ostali rabi 570 ktoe. Na ravni EU je skupni cilj za leto 2020 omejiti rabo končne energije na 1.086 Mtoe.
  • Slovenija si je v NEPNu iz leta 2020 za cilj zadala izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007 ter zagotoviti izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije tega leta ne bo presegla 4.717 ktoe, kar je glavni cilj na področju energetske učinkovitosti. V istem dokumentu je za stavbe do leta 2030 načrtovano zmanjšanje rabe končne energije za 20 % glede na leto 2005, za ostale sektorje pa cilji za rabo končne energije niso zastavljeni. Na ravni EU je skupni cilj za leto 2030 omejiti rabo končne energije na 956 Mtoe.

Raba končne energije je leta 2019 znašala 4.887 ktoe. Po štirih letih naraščanja se je tokrat zmanjšala za 2 %. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih z izjemo industrije, kjer se je raba končne energije povečala za 0,3 %. Ker je bila zima leta 2019 minimalno toplejša kot leto prej, pripisujemo večji del zmanjšanja rabe končne energije v gospodinjstvih (-2,5 %) in ostali rabi (-3,3 %) predvsem izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, v prometu (-2,8 %) pa zmanjšanju prometne aktivnosti. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 %; največjo vrednost je dosegla s 5.505 ktoe leta 2008, po tem letu pa se izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja.

Raba končne energije je bila leta 2019 4,5 % oz. 231 ktoe pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Pod indikativnimi ciljnimi vrednostmi sta bili tudi raba končne energije v prometu (-11,2 %) in ostali rabi (-2,4 %), medtem ko je raba končne energije v industriji indikativno ciljno vrednost presegala za 1 %, v gospodinjstvih pa za 1,6 %. Kljub temu, da lahko že kratkotrajna, a velika rast rabe končne energije v katerem izmed sektorjev povzroči tudi povečanje skupne rabe končne energije, bo, tudi zaradi pandemije koronavirusa, indikativni cilj na ravni rabe končne energije v letu 2020 predvidoma dosežen.

Promet je edini sektor, v katerem se je raba končne energije v obdobju 2000‒2019 povečala, in sicer za 58,7 % oz. 723 ktoe. Zlasti intenzivno je raba rasla v letih 2007 (s 13,3 %) in 2008 (s 17,7 %), ko je bila v opazovanem obdobju rekordna. V letih 2009 in 2010 se je raba zaradi gospodarske krize in spremembe razmerij pri cenah pogonskih goriv glede na sosednje države zmanjšala, po letu 2010 pa se, podobno kot pri skupni rabi končne energije, izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja, ki so posledica sprememb gospodarske rasti, prometne aktivnosti in razmerij pri cenah goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Potem, ko je bil promet leta 2000 s 27 % drugi sektor po deležu, za industrijo, je leta 2007 s 34 % postal najpomembnejši sektor. Leta je 2019 predstavljal že 40 % skupne rabe končne energije.

Raba končne energije v industriji se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 5,4 % oz. 75 ktoe. Potem, ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost v obdobju 2000‒2019, je sledilo zmanjšanje, najprej leta 2007 zaradi znižanja intenzivnosti rabe energije, zlasti zaradi ukinitve nekaterih energetsko intenzivnih proizvodnih procesov zaradi okoljskih zahtev, v letih 2008 in 2009 pa zaradi gospodarske krize. Od vključno leta 2014 dalje se raba končne energije v tem sektorju zaradi večje gospodarske aktivnosti povečuje in je bila leta 2019 glede na leto 2013 višja za 10,5 %. Povečanje v letu 2018 je bilo delno tudi posledica izboljšanja zajema statističnih podatkov o rabi energije v tem sektorju. Leta 2019 je industrija predstavljala 27-odstotni delež v skupni rabi končne energije, kar je za 3,7 odstotne točke manj kot leta 2000 in 1,8 odstotne točke več kot leta 2010. Sektor je bil leta 2000 po deležu največji, v obdobju 2009‒2013 pa šele tretji, tudi za gospodinjstvi.

V gospodinjstvih se je raba končne energije v obdobju 2000‒2019 zmanjšala za 14,6 % oz. 180 ktoe, največjo vrednost pa je s 1.424 ktoe dosegla leta 2005. Leta 2014 se je raba, kot posledica izrazito tople zime, zmanjšala za 14,5 %. Ponovno se raba zmanjšuje od leta 2017; leta 2019 je dosegla najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zaradi velikega deleža rabe končne energije za ogrevanje, so spremembe rabe energije v gospodinjstvih odvisne tudi od tega, kako tople so zime, k trendu zmanjševanja rabe energije po letu 2010, v obdobju 2010‒2019 se je raba zmanjšala za 22,5 %, pa prispeva tudi povečevanje učinkovitosti rabe energije zaradi izvajanja številnih ukrepov, ki jih spodbuja tudi Eko sklad. Delež rabe v gospodinjstvih v skupni rabi končne energije se je zmanjšal s 27 % leta 2000 na 22 % leta 2019.

V sektorju ostala raba (javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo) je bila raba končne energije leta 2019 glede na leto 2000 višja za 17,8 %. Raba končne energije v tem sektorju je izrazito spremenljiva, kar je posledica načina njenega določanja. Rabe v tem sektorju se namreč ne spremlja, ampak se jo izračuna kot razliko med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v preostalih sektorjih, kar otežuje razlago trendov. Z izjemo neposredne rabe geotermalne energije, statistika tudi ne spremlja rabe obnovljivih virov energije (OVE) za proizvodnjo toplote, kar pomeni, da stavbe storitvenega sektorja ob menjavi fosilnih goriv z OVE izpadejo iz statistike, kar lahko še dodatno prispeva k zmanjšanju rabe energije v tem sektorju. V obdobju 2015‒2019 se je raba končne energije v tem sektorju povečala za 1,3 %, in sicer predvsem zaradi povečanja rabe električne energije. Delež v skupni rabi končne energije je leta 2019 znašal 11 %.

Raba končne energije na prebivalca s 7,14 toe/preb tudi leta 2019 še naprej ostaja daleč najvišja v Luksemburgu, zaradi vpliva bencinskega turizma in prisotnosti energetsko intenzivnih dejavnosti, najnižja pa je bila z 1,23 toe/preb v Romuniji. Velike razlike med državami so posledica številnih dejavnikov, med drugim razlik v življenjskem standardu, učinkovitosti rabe energije ter strukturi rabe končne energije, podnebnih razmerah, strukturi gospodarstva, razpršenosti poselitve, razvitosti javnega prevoza, vpliva tranzitnega prometa idr. V Sloveniji je raba končne energije na prebivalca leta 2019 znašala 2,33 toe/preb in je bila 7 % višja od povprečja za EU-28. Glede na leto 2000 se je povečala za 1,4 %, v EU-28 pa se je v istem obdobju zmanjšala za 6,4 %. V strukturi rabe končne energije je bilo leta 2019 v primerjavi z EU-28 opaziti nekoliko višji delež industrije (27 in 25 %), medtem ko je bil delež prometa znatno višji (40 in 31 %), deleža ostale rabe (11 in 17 %) in gospodinjstev (22 in 27 %) pa nižja.


Cilji in pravna podlaga
Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.
Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.
Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PS03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992‒1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire), in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna in plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SiStat Statističnega urada RS (tekoča goriva). Po letu 2000 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SiStat.
EUROSTAT spremlja rabo končne energije z različnimi kategorijami. Zaradi spremljanja doseganja ciljev na področju energetske učinkovitosti v kazalcu uporabljamo kategorijo Final energy consumption (Europe 2020‒2030), z izjemo grafa EN10-5, kjer uporabljamo kategorijo Final energy consumption – energy use, za katero so pri EUROSTATU na razpolago tudi podatki po sektorjih. V obeh primerih se raba končne energije razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS v rabi končne energije upošteva tudi rabo končne energije v energetskem sektorju in v neenergetski rabi, poleg tega pa k rabi energije v prometu prišteva tudi rabo energije v letalstvu, EUROSTAT pa ne. Kategorija Final energy consumption (Europe 2020‒2030) je tako skladna z izračunom iz SURS-ovih podatkov, kjer sta kategoriji Končna poraba odšteti kategoriji Končna poraba ‒ energetski sektor in Končna poraba ‒ neenergetska raba, kategorijo Final energy consumption – energy use pa dobimo, če temu odštejemo še rabo energije v letalstvu. Po EUROSTAT-ovi definiciji je raba končne energije (Final consumption – energy use) sicer vsota rabe končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in široka raba.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih Slovenija

Podatkovni niz

 

Enota

 

Vir

 

Obdobje uporabljenih podatkov

 

Razpoložljivost podatka

 

Frekvenca osveževanja podatkov

 

Datum zajema podatkov

 

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

 

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

SURS, spletna aplikacija SiStat

 

 

1992–2018

 

 

oktobra za preteklo leto

 

 

enkrat letno

 

 

10.07.2020

 

 

da, s prilagoditvami

 

Raba končne energije po sektorjih

Informacije o kakovosti za ta kazalec:
Prednosti in slabosti kazalca
Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
Poimenovanja sektorjev v kazalcu in nacionalnih dokumentih na področju energetske učinkovitosti se nekoliko razlikujejo. Sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v kazalcu je tako ekvivalenten sektorju industrija v nacionalnih dokumentih, podobno pa je sektor ostala raba iz kazalca v nacionalnih dokumentih poimenovan storitveni sektor, pri čemer je v ostali rabi vključena tudi raba energije v kmetijskih strojih. Široka raba v kazalcu zajema gospodinjstva in ostalo rabo.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca je za podatke ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % rabe energije na ravni države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna glede časovne primerljivosti zlasti za sektorske podatke. Za obdobje 1992‒1999 ne obstaja uraden podatek, ki bi bil primerljiv s podatki za obdobje po letu 2000. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje po letu 2000 prišlo do odstopanj, zlasti pri sektorski razporeditvi rabe končne energije. Raba energije v gospodinjstvih do leta 2009 ni predstavljala dejanske rabe, saj podatka o rabi lesne biomase in drugih obnovljivih virov ni bilo na voljo. Zato se je uporabljala vrednost iz leta 2002. Od leta 2009 dalje se raba energentov (les, geotermalna energija – toplotne črpalke, sončna energija – sprejemniki sončne energije), ki jih SURS ne spremlja, izračunava modelsko.
Skupna ocena
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi podatki – EU

Metodologija zbiranja podatkov: Za grafe v kazalniku, kjer gre za primerjavo med Slovenijo in EU (EN10-4, EN10-5 in EN10-6), so bili tako za EU kot tudi Slovenijo v celoti uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. V preteklosti je namreč EUROSTAT uporabljal povprečne kurilne vrednosti za Evropo, SURS pa nacionalne kurilne vrednosti. EUROSTAT je sicer v zadnjem času prešel na kaskadni sistem uporabe kurilnih vrednosti, v okviru katerega v primeru, da država pravočasno izpolni svoje poročevalske obveznosti, uporabi kurilne vrednosti, ki jim jih posreduje država, v nasprotnem primeru pa uporabi povprečne vrednosti.
Pri pripravi podatkov za graf EN10-6, so bili za število prebivalcev po posameznih državah članicah EU uporabljeni podatki za 1. januar.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Raba končne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik med rabo končne energije in številom prebivalcev za posamezno državo članico EU, EU-28, EU-15 in EU-10.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih EU

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

 

 

1992–2018

 

 

maja za dve leti nazaj

 

 

enkrat letno

 

 

10.07.2020

 

 

da

 

Raba končne energije po sektorjih

Skupna raba končne energije

število

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

2000–2018

februar/marec za preteklo leto

enkrat letno

10.07.2020

da

Geografska pokritost: EU-15 vključuje prvotne države članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. EU-28 vključuje poleg EU-15 in EU-10 še Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Drugi viri in literatura

1.     MG, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008‒2016 (AN URE 1) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure1.pdf)

2.     MOP, 2014. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/op_tgp_2020.pdf)

3.     MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)

4.     MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)

5.     MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

6.     EC, 2020. Energy efficiency targets – spletna stran (https://ec.europa.eu/energy/topics/energy-efficiency/targets-directive-and-rules/eu-targets-energy-efficiency_en). Pridobljeno 3. 9. 2020.


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER