KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V desetih letih (2008-2017) je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 76,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 64,7. Desetletni trend je zmerni upad, kljub rahli rasti indeksa drugo leto zapored.


Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2017 113 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.


Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Prikaži podatke
Travniške vrste Generalisti Indikatorske vrste kmetijske krajine
2008 100 100 100
2009 95,90 100 94,80
2010 82 91,10 80,30
2011 76,60 98,70 82,30
2012 72,70 98,20 84,30
2013 67,40 87,40 79,50
2014 67,90 89,50 79,10
2015 61,80 86,50 71,60
2016 62,60 87,90 75,20
2017 64,70 95,60 76,10

Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini na raven izhodiščnega leta (2008).


V okviru monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) popisujemo 113 ploskev, ki so razporejene po kmetijski krajini po celi Sloveniji. V letu 2017 smo popisali 92 ploskev. Sestavljeni indeks 29 indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine je v letu 2017 znašal 76,1, kar je za 0,9% več od leta 2016. Sestavljeni indeks travniških vrst je v letu 2017 znašal 64,7, kar je za 2,1% več kot v letu 2016. Trend Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad za obdobje 2008-2017, prav tako trend travniških vrst. Trendi populacij 15 od 29 vrst so v upadu, 10 od 29 vrst pa stabilni ali v porastu. Trenutna medletna rast indeksov še ne pomeni nujno tudi obrata trendov.

Dolgoročni trendi v evropski shemi monitoringa pogostih vrst ptic (PECBMS), se računajo od leta 1980, zadnje poročilo je za Evropo pokazalo upad populacij ptic kmetijske krajine za 57% od leta 1980 do leta 2015 - upoštevajoč samo Evropsko unijo, za 56%, v novih državah članicah EU pa za obdobje 1982-2015 upad za 46% (EBCC 2017a). Regionalno je bil upad pogostih kmetijskih vrst v tem obdobju za srednjo in vzhodno Evropo 41% (1982-2015), za južno Evropo pa nekoliko manjši, in sicer 33%, vendar v krajšem obdobju (1989-2015) (EBCC 2017a). Nekatere vrste v Evropi imajo dolgoročni trend populacij v strmem upadu. Vrste v tej kategoriji, ki živijo tudi v slovenski kmetijski krajini so čopasti škrjanec, jerebica, repaljščica in vrtni strnad. Populacije vseh štirih vrst so v strmem upadu tudi v Sloveniji, populacija vrtnega strnada pa je celo upadla do zgolj nekaj parov in je vrsta kritično ogrožena. Za ostale vrste, ki sestavljajo SIPKK, nam primerjava z evropskim dolgoročnim trendom pokaže, da se za 29 vrst v SIPKK skladajo trendi 12 vrst, ki so večinoma v upadanju. Sklada se tudi trend pogorelčka, ki je v Evropi dolgoročno v porastu. Nekatere vrste imajo seveda v Evropi kratkoročni trend drugačen od dolgoročnega. Primerjamo lahko indekse za obdobje 2006-2015, to je namreč obdobje izračuna kratkoročnih trendov v shemi PECBMS (EBCC 2017b). Tako v Evropi kot v Sloveniji imajo izrazito pozitivne indekse v tem obdobju plotni strnad, pogorelček, lišček in duplar. Kljub skupni kmetijski politiki v EU in s tem povezanimi podobnimi pritiski in spodbudami kmetijstva, pa je treba predvidevati, da so vzroki za upade populacij včasih specifični za Slovenijo in morajo zato rezultati monitoringa za določitev SIPKK služiti tudi kot osnova za podrobnejše avtekološke raziskave in na podlagi teh tudi za specifične naravovarstvene ukrepe (Inger et al. 2015, EBCC 2017b).

Teufelbauer & Seaman (2017) sta opisala rezultate avstrijskega monitoringa ptic kmetijske krajine za obdobje 1998-2016. Avstrijska shema je naši sorodna po metodi; uporablja točkovne transekte, lokacija transektov pa je prosta izbira opazovalcev, ob priporočilih koordinatorjev sheme. Ne popisujejo po pasovih in ne popisujejo ptic v letu. V večini let je bilo obdelanih približno 170 ploskev (Teufelbauer 2010). Avstrijski letni FBI za obdobje 1998-2016 znaša 58,6, za presenetljivo veliko vrst pa so trendi podobni, kot v Sloveniji. Tako celoten trend avstrijskega indeksa, kot tudi absolutna velikost, sta podobna SIPKK.

Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine poteka 10 let (leto 2007 je bilo pilotno, s približno pol manj ploskvami), trende lahko tako izračunamo za obdobje 2008-2017. Pred letom 2007 podatkov te sheme nimamo in moramo sklepati o trendih ptic kmetijske krajine iz podatkov drugih študij in iz primerjave z drugimi državami. Edini dve vrsti ptic kmetijske krajine, za kateri imamo podatke rednega monitoringa SPA že od leta 1999 sta bela štorklja in kosec, za nekaj vrst kmetijske krajine pa obstajajo podatki monitoringa SPA, ki se je začel izvajati v večjem obsegu leta 2004 in 2005; podatke imamo tako za črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, velikega skovika, pisano penico in vrtnega strnada (Denac et al. 2017). Študija narejena v Kozjanskem parku, ki vsebuje primerjavo popisov v letih 2010/1999, (obdobje 11 let), nam kaže za ptice kmetijske krajine za to obdobje indeks 62 in za travniške ptice indeks 9 (Kmecl et al. 2014).

Monitoring večine vrst na SPA območjih nam kaže upad populacije, v tem smislu so najpomembnejši podatki za kosca, ki je travniška vrsta ptice: njegov trend je zmeren upad (Denac et al. 2017). Izjema je bela štorklja, za katero smo zabeležili zmeren porast tako števila poletelih mladičev kot gnezdečih parov (Denac et al. 2017). V letu 2014 je izšla v knjižni obliki še študija, relevantna za primerjavo s SIPKK: Ptice Goričkega (Denac & Kmecl 2014). Ugotovitve raziskave na Goričkem potrjujejo rezultate monitoringa za določitev SIPKK, raziskava pa je pomembna zato, ker je identificirala tudi glavne razloge za upad populacije smrdokavre in velikega skovika: izginjanje ekstenzivnih travnikov in za velikega skovika tudi mejic. Verjetni vzroki za trende vrst na SPA so obdelani v poročilu o monitoringu na SPA (Denac et al. 2017). Črnočeli srakoper je občutljiv na pomanjkanje mozaičnih struktur in intenzifikacijo v kmetijski krajini in uporablja za gnezditev travniške sadovnjake, za prehrano pa vrtove, heterogene njive in košene travnike (Hudoklin 2008). Vrtni strnad očitno upada zaradi zaraščanja kraških pašnikov (Kaligarič & Ivajnšič 2014, Denac et al. 2017).

Slovenski indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2017 nekoliko izboljšal (za 0,9%), prav tako indeksi generalistov in travniških vrst. Ta rezultat še ne kaže nujno na izboljšanje trenda, ki je še vedno zmeren upad, lahko gre zgolj za kratkoročno nihanje populacij. Zaključki o porastu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz dolgoročnih (vsaj nekajletnih) trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi te (potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se dejavniki, obenem z načinom kmetovanja. Ne glede na to, pa je daleč največ dokazov, da so spremembe kmetijskih praks (predvsem v smeri večje intenzivnosti) ključni dejavnik pri upadu populacij ptic kmetijske krajine. Znanstvene publikacije, ki ta vpliv obravnavajo, so dostopne za celotno ozemlje Evrope, dokazov za ostale vplive je precej manj. Dober pregled je podan v Wilson et al. (2009). Po desetih zaporednih letih monitoringa postaja nabor podatkov dovolj velik, da lahko z večjo verjetnostjo sklepamo, da izračunani trendi odražajo dejanske trende v naravi.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

  • Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)
  • Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/… (13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

  • CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/c… (13.11.2012).

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem nivoju (Evropska komisija 2014), del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev je poljuben iz vnaprej določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2017 popisali 113 ploskev, vendar ne vseh vsako leto. V letu 2017 smo popisali 92 ploskev. Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve ploskev je podan v Kmecl & Figelj (2017).

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Buckland et al. 2005, Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Figelj 2017).

Izvorna baza podatkov
KMECL P. & ŠUMRADA T. (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana.
Skrbnik podatkov

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2008-2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Bibby, C. J., Burgess, N. D. & Hill, D. A. (1992): Bird Census Techniques. - Academic Press, London.

Buckland, S.T., Magurran, A.E., Green, R.E. & Fewster, R.M. (2005): Monitoring change in biodiversity through composite indices. - Phil. Trans. R. Soc. B 360: 243–254.

Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Jančar T., Denac D., Bordjan D. (2017): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2017. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Denac, K. & Kmecl, P. (2014): Ptice Goričkega. – DOPPS, Ljubljana.

Denac, K., Figelj, J.& Mihelič, T. (2006): Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. Končno poročilo za Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS, Ljubljana.

EBCC (2017a): European wild bird indicators, 2017 update. – [http://www.ebcc.info/index.php?ID=632], (14 Dec 2017).

EBCC (2017b): Trends of common birds in Europe, 2017 update. – [http://www.ebcc.info/index.php?ID=631], (15 Dec 2017).

Hudoklin, A. (2008): Ekološke zahteve črnočelega srakoperja Lanius minor v gnezditvenem habitatu na Šentjernejskem polju (JV Slovenija). – Acrocephalus 29 (136): 23-31.

Inger, R., Gregory, R., Duffy, J.P., Stott, I., Voříšek, P. & Gaston, K.J. (2015): Common European birds are declining rapidly while less abundant species’ numbers are rising. – Ecology Letters 18 (1): 28–36. doi: 10.1111/ele.12387.

Kaligarič, M., & Ivajnšič, D. (2014). Vanishing landscape of the “classic” Karst: changed landscape identity and projections for the future. - Landscape and Urban Planning 132: 148-158.

Kmecl, P., Jančar, T. & Mihelič, T. (2014): Spremembe v avifavni Kozjanskega parka med letoma 1999 in 2010: velik upad števila travniških ptic. – Acrocephalus 35 (162/163): 125–138.

Pannekoek, J. & van Strien, A.J. (2009): TRIM 3 Manual. – Statistics Netherlands, Voorburg.

Pannekoek, J., van Strien, A.J. & Gmelig Meyling, A.W. (2006): TRIM 3.54. – Statistics Netherlands. [http://www.ebcc.info/trim.html], (18 Dec 2017).

Teufelbauer, N. & Seaman, B. (2017): Monitoring der Brutvögel Österreichs. Bericht über die Saison 2016. - BirdLife Österreich, Wien.

Teufelbauer, N. (2010): Der Farmland Bird Index für Österreich – erste Ergebnisse zur Bestandsentwicklung häufiger Vogelarten des Kulturlandes. – Egretta 51: 35–50.

Wilson, J.D., Evans, A.D. & Grice, P.V. (2009). Bird Conservation and Agriculture. - Cambridge University Press, Cambridge.