Kazalec predstavlja število prejetih prijav lymske borelioze – LB (MKB-10 diagnoze: A69.2, G01, G63.0, M01.2) in klopnega meningoencefalitisa – KME (A84.1). Širjenje LB in KME v veliki meri pripisujemo višanju povprečne temperature zraka ter povečani vlažnosti zraka zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev, kar je posledica podnebnih sprememb. LB in KME sodita med vektorske bolezni. Vektorji so lahko mehanski, na primer veter ali biološki, kamor sodijo na primeru zunanji zajedavci, ki so v primeru KME in LB klopi.

Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, traja včasih že od februarja pa vse do novembra, odvisno od temperature okolja. Z višjimi temperaturami se aktivnost klopov povečuje. Klopi se pojavljajo v velikem številu vse do nadmorske višine 600 m, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi.

Podnebne spremembe lahko privedejo do pomembnih sprememb v geografskem in sezonskem razponu razširjenosti bolezni. Predvidevanje prihodnjih vzorcev prenosa bolezni, ki jih prenašajo členonožci je negotovo, saj gre za medsebojni vpliv številnih dejavnikov. Podnebje lahko vpliva na prenašanje bolezni z vplivanjem na življenjske cikle prenašalcev bolezni in na stopnjo razmnoževanja virusov in parazitov znotraj prenašalcev in človeških gostiteljev. Povišanje temperature lahko skrajša življenjski cikel vektorjev in pospeši namnoževanje mikrobov, ki jih prenašajo vektorji, kar lahko vodi do večje populacije vektorjev in večjega tveganja za prenos. Dolgoročno bi lahko sezonske spremembe vplivale tako na prenašalce in živali gostiteljice, kot tudi na vedenje ljudi, kar bi dodatno vplivalo na geografsko razširjenost, sezonsko aktivnost in splošno razširjenost bolezni, ki jih prenašajo vektorji v Evropi. Poleg tega je podnebna primernost bistvenega pomena za prihod, vzpostavitev in širjenje „eksotičnih“ bolezni, ki jih v celinski Evropi trenutno ni. Poleg podnebnih sprememb na tveganje za pojav nalezljivih bolezni vpliva širok razpon ekoloških, gospodarskih in socialnih dejavnikov, kot so vzorci rabe zemljišč in kmetijske prakse; biološka raznovrstnost; zmogljivost javnih zdravstvenih sistemov; potovanja, trgovina in migracije; in človeško vedenje, ki vpliva na posamezne dejavnike tveganja. Zato je treba poleg ocene podnebnih sprememb upoštevati tudi ranljivost zdravstvenih sistemov in prebivalstva pri ocenjevanju prihodnjih tveganj zaradi nalezljivih bolezni.

Lymska borelioza je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjenost LB ni omejeno na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Lymska borelioza se začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, okužba običajno ne pušča posledic. Povzročitelj se redkeje (v približno 15 % brez antibiotičnega zdravljenja) razširi iz kože v tarčne organe in se izkazuje s prizadetostjo kože, živčevja, srca in sklepov. Cepljenje proti LB ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Pojavlja se žariščno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah:

• prva faza se začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Prva faza traja do šest dni.
• Sledi prosti interval, ki lahko traja od le en dan do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
• druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane z znaki: visoka telesna temperatura (po navadi nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo, hujše motnje zavesti, možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s KME je cepljenje.

Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je posledica širjenja bolezni v predele, kjer je ni bilo, večjega deleža okuženih klopov in sprememb v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom.  Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni. V preteklem desetletju so višje povprečne temperature zraka v zgodnjem pomladanskem času povzročile bolj zgodnjo aktivnost klopov in večjo možnost okužbe s povzročitelji LB in KME že v marcu in februarju. Učinek vročih in suhih poletij je nasproten – aktivnost klopov je manjša in s tem manjša verjetnost okužbe pri ljudeh.

V zadnjih 10 letih je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB. Večina bolnikov je prijavljenih kot eritema migrans (EM) (99,5 %), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi. Vrh obolevanja je v starosti 60–64 let ter, pri otrocih v starosti 5–9 let. Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, ponavadi je moških več kot žensk. V letu 2019 je bilo med prijavljenimi primeri 60 (54 %) moških in 52 (46 %) žensk. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, vendar je pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne. V letu 2019 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 65–69 let (13,5/100 000). Zbolel je en otrok, mlajši od pet let in štirje otroci v starosti od 5 do 14 let. V letu 2019 je bilo prijavljenih 112 primerov KME (5,4/100 000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 170 prijav letno). Večina prijavljenih bolnikov s KME (94 %) je bila hospitalizirana, zabeležili pa smo tudi eno smrti zaradi KME.

Okolje vpliva na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Visoko urbanizirana območja so manj tvegana za okužbo kot podeželje. Okužba z borelijami v mestnem okolju ni izključena, saj so tam zelenice, mestni parki, vrtovi predmestij idr., kjer se zadržujejo okuženi klopi. Danes gozd obsega okoli 60 % države. Razpršena poseljenost slovenskega prebivalstva v gozdnati pokrajini, ki omogoča preživetje klopom, majhnim sesalcem, pticam in drugim živalim, je pomembna določnica pogostosti vektorskih bolezni, vključno z LB (Sočan, 2012). Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB, prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami EU oz. zveznimi državami ZDA.

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov. Najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila v goriški, najnižja v posavski statistični regiji.

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenijo uvrščamo med države z najvišjo obolevnostjo s KME. V Sloveniji je endemsko območje KME omejeno na določena geografska območja. Primere KME smo beležili v vseh regijah, najvišja incidenčna stopnja KME je bila na Koroškem (14,1/100.000), sledita Gorenjska in Primorsko-notranjska statistična regija. Za razumevanje epidemiologije LB in KME je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.