KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Onesnaženost zraka z delci se zmanjšuje. V letu 2012 je bila letna mejna vrednost PM10 presežena le na enem merilnem mestu. K onesnaženju z delci največ prispevajo vremenske razmere in individualna kurišča (v času kurilne sezone), deloma pa tudi promet, industrija in ponovni dvig in lebdenje delcev v ozračju.


Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo delcev PM10 ter gibanje povprečne letne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2012.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki so suspendirani v plinski fazi. Zato pravimo, da je aerosol disperzni sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena tako za meritve kot modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grobi delci PM10 so posledica erozije zemlje, resuspenzije iz cest in izpustov iz industrijskih objektov. Glavni kemijski komponenti delcev PM10 sta sulfat in organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu. Viri delcev PM2.5 so promet (vendar ne neposredni izpusti iz prometa!), naravni viri, ponovni dvig in lebdenje trdnih delcev v ozračju, daljinski transport. Delci PM2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.


Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo), 2013.

Opomba k preglednici ZR8-1: np = ni podatka
Postaje označene z *: podatki se nanašajo na meritve, izvedene z uporabo referenčnih merilnikov (24-urne meritve, na drugih postajah urne meritve)

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
mestno ozadje število dni 68 48 38
- Ljubljana Bežigrad število dni np np np np 36 64 71 70 47 46
- Ljubljana BF* število dni np np np np np np np np np np
- Celje število dni np 43 34 41 58 100 62 97 59 48
- Koper število dni np np np np np np np np 40 19
- Nova Gorica število dni np np np np 24 18 33 37 47 40
- Novo mesto število dni np np np np np np np np np np
- Kranj število dni np np np np np np np np np np
- Hrastnik število dni np np np np np np np np np np
predmestno ozadje število dni 65 43 35
- Trbovlje* število dni 58 80 77 40 52 88 48 157 86 81
- Pesje število dni np np np np np 17 11 23 24 14
- Škale število dni np np np np np
mestno-prometni tip število dni 122 102 95
- Maribor center* število dni np np np np 66 129 102 101 108 91
- Zagorje* število dni np np np np 48 79 82 143 106 99
- Ljubljana center število dni np np np np np np np np np np
kmetijsko-podeželski tip število dni 40 36 28
- Vnajnarje* število dni np np np np np np np np 20 10
- Prapretno število dni np np np np np np 19 15 33 36
- Murska Sobota - Rakičan število dni np np np np 33 58 19 65 54 37
industrijsko-podeželski tip število dni 17
- Morsko* število dni np np np np np np np np np 18
- Gorenje Polje* število dni np np np np np np np np np 16
podeželsko - naravno ozadje število dni 5 5 0
- Iskrba* število dni np np np np np np np 5 5 0
2008 2009 2010 2011 2012
mestno ozadje število dni 29 25 37 51 29
- Ljubljana Bežigrad število dni 36 30 43 63 27
- Ljubljana BF* število dni np 25 32 51 21
- Celje število dni 37 42 58 73 55
- Koper število dni 11 2 15 21 23
- Nova Gorica število dni 33 24 25 28 19
- Novo mesto število dni np np 60 69 45
- Kranj število dni np np 37 55 27
- Hrastnik število dni np np 30 51 17
predmestno ozadje število dni 31 24 29 35 25
- Trbovlje* število dni 72 48 64 68 65
- Pesje število dni 9 12 10 16 2
- Škale število dni 20 9
mestno-prometni tip število dni 82 68 63 78 68
- Maribor center* število dni 54 35 47 64 34
- Zagorje* število dni 109 56 68 75 62
- Ljubljana center število dni np 113 74 94 107
kmetijsko-podeželski tip število dni 34 19 28 44 26
- Vnajnarje* število dni np 7 2 12 8
- Prapretno število dni 25 20 29 49 25
- Murska Sobota - Rakičan število dni 42 30 52 71 44
industrijsko-podeželski tip število dni 20 15 9 6 11
- Morsko* število dni 16 14 5 13 10
- Gorenje Polje* število dni 24 16 13 18 11
podeželsko - naravno ozadje število dni 0 5 5 3 1
- Iskrba* število dni 0 5 5 3 1
Slika ZR08-2: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo), 2013.

Postaje označene z *: podatki se nanašajo na meritve, izvedene z uporabo referenčnih merilnikov (24-urne meritve, na drugih postajah urne meritve) 

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
mestno ozadje µg/m3 38 33 32
- Ljubljana Bežigrad µg/m3 np np np 43 42 46 41 37 33 32
- Ljubljana BF* µg/m3 np np np np np np np np np np
- Celje µg/m3 42 47 46 45 46 53 41 43 35 32
- Koper µg/m3 np np np np np np np np 31 29
- Nova Gorica µg/m3 np np np np 39 37 35 34 32 33
- Novo mesto µg/m3 np np np np np np np np np np
- Kranj µg/m3 np np np np np np np np np np
- Hrastnik µg/m3 np np np np np np np np np np
predmestno ozadje µg/m3 35 np np
- Trbovlje* µg/m3 52 59 61 50 47 52 40 55 40 37
- Pesje µg/m3 np np np np np 31 25 27 28 21
- Škale µg/m3 np np np np np 27 23 23 26 24
mestno-prometni tip µg/m3 47 45 41
- Maribor center* µg/m3 np np np 48 50 58 48 43 43 40
- Zagorje* µg/m3 np np np np 47 51 44 52 46 41
- EIS Celje µg/m3 62 53 64 np np 51 40 45 np np
kmetijsko-podeželski tip µg/m3 33 31 28
- Vnajnarje* µg/m3 np np np np np np np np 26 22
- Prapretno µg/m3 np np np np np np 30 28 34 33
- Murska Sobota-Rakičan µg/m3 np np np np 40 43 32 37 34 30
industrijsko-podeželski tip µg/m3 24
- Morsko* µg/m3 np np np np np np np np np 23
- Gorenje Polje* µg/m3 np np np np np np np np np 24
podeželsko - naravno ozadje µg/m3 16 16 15
- Iskrba* µg/m3 np np np np np np np 16 16 15
2008 2009 2010 2011 2012
mestno ozadje µg/m3 29 27 29 30 26
- Ljubljana Bežigrad µg/m3 30 29 30 30 26
- Ljubljana BF* µg/m3 np 26 27 32 25
- Celje µg/m3 30 31 32 30 31
- Koper µg/m3 25 23 25 35 24
- Nova Gorica µg/m3 31 28 29 27 24
- Novo mesto µg/m3 np np 31 27 28
- Kranj µg/m3 np np 32 30 26
- Hrastnik µg/m3 np np 27 30 24
predmestno ozadje µg/m3 np np 26 27 25
- Trbovlje* µg/m3 38 33 34 35 32
- Pesje µg/m3 20 22 22 22 20
- Škale µg/m3 22 24 23 23 22
mestno-prometni tip µg/m3 39 38 37 38 36
- Maribor center* µg/m3 34 30 33 34 30
- Zagorje* µg/m3 44 36 36 36 32
- EIS Celje µg/m3 np np np np np
kmetijsko-podeželski tip µg/m3 30 28 26 31 27
- Vnajnarje* µg/m3 np 23 20 26 23
- Prapretno µg/m3 29 31 29 34 28
- Murska Sobota-Rakičan µg/m3 30 29 30 33 29
industrijsko-podeželski tip µg/m3 24 22 20 22 21
- Morsko* µg/m3 22 20 19 21 20
- Gorenje Polje* µg/m3 26 23 20 23 21
podeželsko - naravno ozadje µg/m3 16 16 19 16 15
- Iskrba* µg/m3 16 16 19 16 15
Slika ZR08-3: Gibanje povprečne letne koncentracije PM2.5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)
Viri: 

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2012.

Opomba k preglednici ZR8-3: np = ni podatka  

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
mestno ozadje
- Ljubljana Bežigrad µg/m3 28 29 25 24 np np np np
- Ljubljana BF µg/m3 np np np np 18 22 25 21
- Maribor Vrbanski plato µg/m3 np np np np 20 22 23 18
mestno-prometni tip
- Maribor center µg/m3 28 31 27 23 22 24 26 21
podeželsko - naravno ozadje
- Iskrba µg/m3 15 13 10 11 12 12 14 13

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki mora biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki mora biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Letna mejna vrednost PM2.5, ki mora biti dosežena do leta 2015 znaša 25 µg/m3.


Na gibanje koncentracije delcev v veliki meri vplivajo vremenske razmere. Zmanjševanje koncentracij delcev PM10 od 2003 naprej je delno posledica zmanjševanja izpustov zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa posledica ugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih. Tako so bile na primer koncentracije delcev visoke v zelo sušnem letu 2003, nižje v letu 2004, ko je prevladovalo mokro poletje, in spet višje leta 2005, ko smo imeli v januarju in začetku februarja precej mrzlo in suho vreme, kar je vplivalo na večjo onesnaženost zraka. Na nižje koncentracije v letu 2007 je vplivala nadpovprečno topla in vetrovna prva polovica leta, v letih 2008 in 2009 pa pogoste padavine zlasti v poletnem času.

V letu 2010 se je glede na leto 2009 povečalo zlasti število prekoračitev mejne dnevne koncentracije in doseglo raven iz leta 2008. To je predvsem posledica zelo visokih koncentracij v januarju, februarju in decembru 2010, ko smo imeli daljša suha obdobja mrzlega zimskega vremena.

V letu 2012 se je glede na prejšnje leto znižalo število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10, tako da je bilo letno dovoljeno število prekoračitev preseženo na manj merilnih mestih po Sloveniji. Do prekoračenj je tudi v letu 2012 prihajalo izključno v zimskem obdobju leta. Potrebno je poudariti, da poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev vplivajo tudi individualna kurišča. Emisije zaradi prometa in industrije se ne spreminjajo močno, emisije zaradi ogrevanja pa so močno odvisne od temperature zraka. Na raven koncentracije pa zelo vpliva stabilnost ozračja – pojav temperaturnih inverzij močno poviša raven koncentracije, boljša prevetrenost in pojav padavin pa jo zniža. V prvih treh mesecih leta 2012 je bila količina padavin močno pod dolgoletnim povprečjem, nadpovprečno je bilo sončno obsevanje, vetra je bilo več, manj pa dni s pojavom temperaturne inverzije. Zadnji trije meseci pa so bili nadpovprečno namočeni. Razen nekaj kratkih hladnih obdobij je bilo nadpovprečno toplo, tudi inverzij je bilo manj. Vse to so pogoji, pri katerih je raven koncentracij delcev, pa tudi ostalih onesnaževal nižja kot običajno v tem obdobju.

Najvišje povprečne letne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 ter največ dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 je bilo v obdobju 2005-2012 na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa. Na podeželju so koncentracije PM10 bistveno nižje. Naravno ozadje, ki označuje prispevek delcev, ki je stalno prisoten v okolju, je izredno nizko. K njegovemu povišanju lahko prispeva prah, ki ga prinese iz delujočih vulkanov (npr. Islandija) ali pa saharski pesek, ki ga prinese veter iz Afrike.

Poleg prometa dodatno vplivajo na povečano onesnaženost zraka z delci tudi industrija in individualna kurišča. Agencija RS za okolje je izdelala oceno virov onesnaženosti PM10 na posameznih merilnih mestih po Sloveniji /19/.

Iz omenjene ocene je jasno razvidno, da je v zadnjih dveh letih največji vir onesnaženosti individualna kurišča. V zadnjih letih opažamo, da ljudje za kurjenje uporabljajo predvsem drva, ki so cenovno bolj ugodna od fosilnih goriv (olje, plin). Pri zgorevanju lesa poleg CO2 in H2O nastajajo tudi nezaželene emisije, kot so CO, NOx, CxHy in delci, ki ogrožajo tudi zdravje ljudi. Poudariti je potrebno, da so problematične predvsem snovi, ki so vezane na delce in so kancerogene ter povzročajo zdravstvene težave. 

Pogoj za nizke emisije dimnih plinov iz individulnih kurišč na les je kakovostna in pravilno vgrajena kurilna naprava z nizkimi emisijami, vendar je potrebno dodatno zagotoviti še:

  • primerno gorivo (velikost polena oz. sekancev) s čim nižjo vlažnostjo (zračno suha drva oz. vlažnost pod 25 %),
  • kurilno napravo je potrebno pravilno kuriti in vzdrževati po navodilih proizvajalca (toplotna moč, kličina dodanega goriva, odstranjevanje pepela).

Poleg zgoraj navedenih dejstev na povečano koncentracijo vpliva tudi izredno neugodna geografska lega z naselji v ozkih dolinah, kar vpliva na številne inverzije, predvsem v zimskem času. Temperaturne inverzije, ki pogosto trajajo ves dan, otežujejo mešanje in gibanje zraka, zaradi česar pride do akumuliranja onesnaževal pri tleh. Najvišje koncentracije in preseganja mejne dnevne vrednosti PM10 se zato pojavljajo izključno v zimskem času. Pri primerjavi zimskih in poletnih meritev je bilo ugotovljeno, da so v zimskem času koncentracije delcev zaradi temperaturnih inverzij v notranjosti Slovenije od 70 do 100 % višje kot poleti. Na Primorskem in ob obali so te razlike manjše, le do 20 %.

Koncentracija delcev PM2.5 je bila v letu 2012 na vseh merilnih mestih pod predpisano letno mejno vrednostjo. Na vseh merilnih mestih, z izjemo Iskrbe pri Kočevski Reki, je bil prekoračen zgornji ocenjevalni prag. Najvišja povprečna letna koncentracija delcev PM2.5 21 µg/m3 je bila izmerjena na prometni lokaciji Maribor (center) in merilnem mestu mestnega ozadja Ljubljana (Biotehniška fakulteta), vendar pod mejno vrednostjo. Sledi merilno mesto mestnega ozadja, Maribor (Vrbanski plato). 

Razmerje med delci PM2.5/PM10 je odvisno od merilnega mesta. Na vseh treh lokacijah je razmerje najvišje v zimskih in najnižje v poletnih mesecih, kar pomeni, da je v poletnem času prisoten večji delež grobih delcev (delci z aerodinamskim premerom med 2.5 in 10 µm). Resuspenzija (vezana predvsem na grobe delce) je bolj intenzivna v poletnem času, v zimskem obdobju pa je zaradi pogosto vlažnih in pomrznjenih tal nižja.

Razmerje PM2.5 /PM10  je odvisno tudi od merilnega mesta.

Najvišje razmerje je bilo v zimskem času na Iskrbi, kar pomeni, da je na tej lokaciji takrat prisoten najmanjši delež grobih delcev. Ker je merilno mesto namenjeno spremljanju ozadja, v neposredni bližini ni virov, ki bi povzročali emisijo teh delcev (predvsem promet). V poletnem času je razmerje PM2.5 /PM10  primerljivo na vseh treh merilnih mestih.

Največji delež grobih delcev je bil v zimskem obdobju izmerjen na merilnem mestu Maribor center, kar je posledica prometa, ki je na tej lokaciji najgostejši.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo številne zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM2.5 ter vpliv na zakisovanje in evtrofikacijo ekosistemov (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki je v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih. 


Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana).
Skrbnik podatkov: Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost zraka, Agencija RS za okolje.
Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana in MO Ljubljana posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo pa Salonit Anhovo.
Datum zajema podatkov za kazalec: februar 2012
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.
Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) in Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka. Spremljanje koncentracij delcev v zunanjem zraku se izvaja z avtomatskimi meritvami, ki delujejo na principu mikrotehtnice (merilnik TEOM) in z referenčnimi metodami, ki temeljijo na principu gravimetrije (tehtanje filtrov). Vzorčenje in tehtanje filtrov za delce PM10 se izvaja v skladu s standardom SIST EN 12341:2000, za delce PM2.5 pa v skladu s standardom SIST EN 14907:2005.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dalje dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 – center (T(U)) in Ljubljana-Bežigrad (B(U)). Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je najbolj reprezentativno merilno mesto Ljubljana-Bežigrad. Merilno mesto Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta, B(U)) je locirano v mirnem predelu Ljubljane. Stanovanjska naselja so oddaljena 400 m, ljubljanska obvoznica pa 1,5 km, drugih virov izpustov v bližnji okolici merilnega mesta ni. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča ter spremlja kakovost zraka, ki je v veliki meri posledica onesnaževanja zaradi prometa. Merilno mesto Maribor Vrbanski plato (B(U)) se nahaja na SZ delu Maribora, kjer ni neposrednih izpustov. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)). Merilno mesto Koper (B(U)) je locirano na Hrvatinih, kjer je opazen tudi vpliv Italije (daljinski transport onesnaževal). Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilni postaji za spremljanje PM10 se nahajata v Zagorju (T(U))Trbovljah (B(S)) in v Hrastniku. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov. V letu 2010 smo v sklopu državne merilne mreže ARSO vzpostavili tri merilna mesta, ki jih uvrščamo med mestna ozadja (B(U)): Kranj, Novo mesto in Hrastnik.
Merilna mesta v okolici termoelektrarn Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S)) in Trbovlje (Prapretno - I(R(REG))) so locirana večinoma na višjih legah. So pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarn. Zato sodijo med bolj ogrožena območja, reprezentativna za širšo okolico.
Merilna postaja Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine. Mesto je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje in manj za poseljeno območje Ljubljane.
Merilni mesti Morsko (R(B)AI) in Gorenje Polje (R(B)AI) sta najbolj karakteristični za Salonit Anhovo. Odražata pretežno vpliv cementarne in s to povezanih dejavnosti, upoštevajoč tudi smeri najbolj pogostih vetrov.
Meritve delcev PM2.5 se izvajajo od leta 2005 dalje na treh merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor (T(U)) in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))). Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11) uvaja za PM2.5 nov termin in sicer »Kazalec povprečne izpostavljenosti (AEI)«. AEI temelji na meritvah v mestih in sicer na lokacijah, ki so manj izpostavljene onesnaženemu zraku. Oceniti ga je potrebno kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij PM2.5 v treh zaporednih koledarskih letih. Glede na zahteve Direktive 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je Agencija RS za okolje v letu 2009 uvedla dodatna merilna mesta, ki ustrezajo definiciji neizpostavljenega mestnega okolja – Vrbanski plato v Mariboru in merilno mesto pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ker Agencija v letu 2008 še ni izvajala meritev na novih lokacijah, bomo srednjo vrednost koncentracij ocenili za obdobje 2009-2011. Povprečne letne koncentracije delcev PM2.5, izmerjene na merilnem mestu Ljubljana BF in Maribor Vrbanski plato, bodo vključene v izračun KPI – dopiši kratice.
Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.
Vrednosti v grafih ZR8-1 in ZR8-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna koncentracija – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna koncentracija PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.
V letu  2012 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM10 izvajali z referenčnim merilnikom.
V letu 2009 so bile na večini merilnih mest vzpostavljene meritve delcev PM10 z referenčnim merilnikom, za katerega ne potrebujemo korekcijskega faktorja. V letu 2009 so bile na lokacijah Ljubljana BF, Maribor center in Iskrba koncentracije izmerjene z referenčnim merilnikom, v letu 2008 je bilo to le na Iskrbi. V letu 2010 podajamo koncentracije izmerjene z referenčnim merilnikom s sledečih merilnih mest: Ljubljana BF, Maribor center, Trbovlje, Zagorje, Vnajnarje, Morsko, Gorenje polje in Iskrba.
V skladu z zahtevami Evropske komisije spremljamo delce PM2.5 na vseh merilnih mestih le z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM2.5 je 24 ur.
Ker pri meritvah delcev PM10, ki se ne izvajajo z referenčnim merilnikom, temveč z merilnikom TEOM, prihaja do izgube lahko-hlapnih snovi, je potrebno izvajati primerjalne meritve z referenčnim merilnikom (v skladu s standardom SIST EN 12341:2000). Na skoraj vseh merilnih mestih meritve delcev PM10 spremljamo hkrati tudi z referenčnim merilnikom, ki temelji na gravimetrični metodi. Na podlagi primerjalnih meritev se določi korekcijski faktor za vsako posamezno merilno mesto. S pomočjo korekcijskega faktorja se izmerjeni podatki korigirajo (množijo). Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilne postaje ter letnega časa. Praviloma se določi za poletno in zimsko obdobje. Ker določitev faktorja temelji na raziskovalni metodi, je za obdobje 2002-2003 privzet faktor 1.3 za vsa merilna mesta, kot to določa »Guidance for the demonstration of equivalence of ambient air monitoring methods« (2010). Vrednosti korekcijskih faktorjev, ki so bili uporabljeni za preračun izmerjenih vrednosti PM10 v obdobju 2005–2012, so podani v spodnji preglednici ZR8-0

ZR8-0: Korekcijski faktorji za preračun podatkov PM10, izmerjenih z merilnikom TEOM

Za merilni postaji Koper in Zagorje so bili korekcijski faktorji v letu 2008 določeni na novo. Na merilnih mestih Maribor center in Nova Gorica je bil v letu 2009 merilnik TEOM nadgrajen z enoto FDMS, ki preprečuje izgube lahkohlapnih snovi (zato faktor 1,00).
Vrednosti povprečnih letnih koncentracij in števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 v kazalcu so bile februarja 2011 ponovno preračunane po metodologiji, ki jo je priporočila Evropska agencija za okolje (Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC). Zaradi tega prihaja do razlik med vrednostmi v kazalcu in letnimi poročili o kakovosti zraka ter podatki Evropske agencije za okolje. Kljub temu, da uporabljena metoda ni popolnoma jasno določena, je najbolj primerljiva z ostalimi državami EU. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije, pri čemer sta bili do sedaj v uporabi dve različni metodi za določitev praga nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost.
Razlike v povprečnih letnih koncentracijah med novimi izračuni in izračuni v letnih poročilih o kakovosti zraka, razen v primeru postaje Trbovlje za leto 2006, ne vplivajo na to, ali je bila letna mejna koncentracija prekoračena ali ne. Izračun povprečne letne koncentracije PM10 za merilno postajo Ljubljana Bežigrad za leto 2001 znaša 43 µg/m3, vendar je za število prekoračitev premalo podatkov. Razlike v številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije med novimi izračuni in izračuni v letnih poročilih o kakovosti zraka v nobenem primeru ne vplivajo na to, ali je bilo preseženo letno dovoljeno število prekoračitev. Do morebitnih razlik med novimi izračuni in podatki Evropske agencije za okolje prihaja zaradi dejstva, ker pri rezultatih ni upoštevan korekcijski faktor 1,3 oz. so na EEA upoštevali prekoračitve mejne, ne pa dopustne vrednosti (dopustna vrednost je enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje).
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca
Prednost: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
Slabost: Za merilne postaje, na katerih potekajo meritve z merilnikom, ki ni referenčen, je potrebno določiti korekcijski faktor, s katerim se korigirajo izmerjeni podatki. Korekcijski faktor je odvisen od lokacije merilne postaje ter letnega časa.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (uporaba korekcijskih faktorjev za preračun podatkov)
Časovna primerljivost: 2 (krajši podatkovni niz)
Prostorska primerljivost : 2

Drugi viri in literatura

  1. EEA, 1999. EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network.
  2. Evropska komisija, 2002. Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC.
  3. Evropska komisija, 2008. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
  4. Evropska komisija, 2010. Guide to the demonstration of equivalence of ambient air monitoring methods«.
  5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2005.
  6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
  7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
  8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2009.
  9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
  10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
  11. MKO, 2003. Pravilnik o  monitoringu kakovosti zunanjega zraka.
  12. Vlada RS, 2011. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11).  

TWITTER