KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2018 je bilo obravnavanih 738 škodnih dogodkov. Za 635 škodnih dogodkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 301.424,80 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 23 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici, za katero se izplačuje tudi največ finančnih sredstev, v letu 2018 kar 43 %. 


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2018
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
2005 [število] 2006 [število] 2007 [število] 2008 [število] 2009 [število] 2010 [število] 2011 [število] 2012 [število] 2013 [število] 2014 [število] 2015 [število] 2016 [število] 2017 [število] 2018 [število]
januar 7 26 30 50 37 27 23 28 14 22 25 22 33 33
februar 7 31 40 58 33 49 28 35 16 16 14 26 30 13
marec 22 49 59 41 52 64 55 34 49 31 39 45 55 40
april 42 55 86 99 62 69 59 56 56 52 38 51 46 42
maj 58 94 121 107 76 122 88 96 94 101 48 87 78 86
junij 93 106 82 118 72 108 76 104 61 96 32 56 86 54
julij 117 93 123 163 110 115 84 163 64 98 70 70 103 60
avgust 223 149 182 218 127 165 147 269 89 149 94 91 170 99
september 245 210 191 295 158 268 131 242 146 217 187 118 266 123
oktober 169 144 130 204 109 214 105 147 80 137 139 93 159 87
november 70 75 82 111 79 105 72 98 41 60 56 71 90 63
december 29 36 58 73 38 30 35 23 23 30 19 24 27 38
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
rjavi medved [število] volk [število] ris [število] dihur [število] krokar [število] drugo [število] skupaj [število]
2005 817 61 28 28 102 25 1061
2006 589 165 16 23 185 19 997
2007 294 354 7 17 282 144 1098
2008 578 397 17 38 361 58 1449
2009 353 410 16 44 32 42 897
2010 568 535 7 41 27 60 1238
2011 293 434 7 24 30 69 857
2012 592 347 2 51 33 119 1144
2013 364 149 0 42 22 82 659
2014 519 205 0 55 40 114 933
2015 396 114 1 39 45 166 761
2016 368 100 1 55 75 155 754
2017 514 174 2 59 104 290 1143
2018 182 188 1 43 82 242 738
Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
rjavi medved [EUR] volk [EUR] ris [EUR] dihur [EUR] krokar [EUR] drugo [EUR] skupaj [EUR] - rjavi medved [%] volk [%] ris [%] dihur [%] krokar [%] drugo [%]
2005 194865,56 30050,26 6501,33 4267,96 15075,32 9313,57 260074 74,93 11,55 2,50 1,64 5,80 3,58
2006 145159,81 87841,58 3280,77 5031 39380,84 8099,82 288793,82 50,26 30,42 1,14 1,74 13,64 2,80
2007 81866,39 203336 1161,47 4750,02 52639,86 11732,66 355486,40 23,03 57,20 0,33 1,34 14,81 3,30
2008 170678,47 280580,18 37122 146806 671722 429185 580076,91 29,40 48,40 0,64 2,53 11,59 7,40
2009 154314,32 271870,30 3856,29 20888,46 13745,66 15501,94 480176,97 32,14 56,62 0,80 4,35 2,86 3,23
2010 252496,68 333485,40 1263,75 9956,05 12377,61 29063,45 638642,94 39,50 52,20 0,20 1,60 1,90 4,60
2011 113703,14 251486,68 975 3254,83 36156,70 37499,45 443075,80 25,66 56,76 0,22 0,73 8,16 8,46
2012 232339,10 191879,75 150 6047,32 9392,97 130512,33 570321,47 40,74 33,64 0,03 1,06 1,65 22,88
2013 145066,04 89246,18 0 4388,50 13229,81 59401,62 311332,15 46,60 28,67 0 1,41 4,25 19,08
2014 192206,06 139493,95 0 4768,47 24107,28 90115,10 450690,86 42,65 30,95 0 1,06 5,35 19,99
2015 148343,68 83914,30 168,75 4729,07 8353,03 58316,16 303824,99 48,83 27,62 0,06 1,56 2,75 19,19
2016 136126,03 63481,84 24,86 5559,91 10104,10 47888,60 263185,34 51,72 24,12 0,01 2,11 3,84 18,20
2017 164654,19 164204,06 1434,97 5925,29 19833,09 169072,35 525123,95 31,36 31,27 0,27 1,13 3,78 32,20
2018 57247,66 120971,70 0 9588,15 13252,28 100365,01 301424,80 18,99 40,13 0 3,18 4,40 33,30
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
drobnica [število primerov] sadjarstvo [število primerov] pridelava krme (bale) [število primerov] poljedelstvo [število primerov] perutnina [število primerov] čebelarstvo [število primerov] drugo [število primerov]
2005 353 139 120 225 32 79 113
2006 526 138 86 76 25 73 73
2007 726 67 59 34 25 13 174
2008 824 165 106 162 55 48 201
2009 517 100 81 70 50 16 111
2010 708 171 97 92 49 46 125
2011 558 67 61 26 38 20 110
2012 556 139 89 48 73 70 221
2013 286 67 43 19 52 61 165
2014 328 119 69 53 78 68 326
2015 246 86 82 37 55 65 192
2016 243 77 75 30 75 85 169
2017 398 103 78 64 78 102 345
2018 317 55 44 26 73 28 204
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2019; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
drobnica [EUR] sadjarstvo [EUR] pridelava krme (bale) [EUR] poljedelstvo [EUR] perutnina [EUR] čebelarstvo [EUR] drugo [EUR] skupaj [EUR] - drobnica [% (EUR)] sadjarstvo [% (EUR)] pridelava krme (bale) [% (EUR)] poljedelstvo [% (EUR)] perutnina [% (EUR)] čebelarstvo [% (EUR)] drugo [% (EUR)]
2005 104732,72 18804,40 20277,81 27698,62 4297,36 43352,85 40910,23 260073,99 40,30 7,20 7,80 10,70 1,70 16,70 15,70
2006 171839,87 20813,47 17298,94 10736,22 5121,28 34406,69 28577,82 288794,29 59,50 7,20 6 3,70 1,80 11,90 9,90
2007 279044,26 13260,36 9491,37 5099,31 5221,91 7908 35461,19 355486,40 78,50 3,70 2,70 1,40 1,50 2,20 10
2008 347837,59 46712,49 18263,50 20647,28 15017,58 32411,20 98852,22 579741,86 60 8 3,10 3,60 2,60 5,60 17
2009 331633,32 25718,23 15277,48 15264,71 20996,97 11396,90 59889 480176,97 69,06 5,36 3,18 3,18 4,37 2,37 12,47
2010 454851,15 38309,13 15868,08 20670,24 10988,88 37460,97 60494,94 638642,94 71,22 6 2,48 3,24 1,72 5,87 9,47
2011 296576,18 19053,13 20448,02 13740,06 4815,36 11186,83 77256 443075,58 66,94 4,30 4,62 3,10 1,09 2,52 17,44
2012 291436,80 29892,64 14412,79 55990,21 9538,41 38016,56 131034,06 570321,47 51,10 5,24 2,53 9,82 1,67 6,67 22,98
2013 135365,60 17459,38 6695,04 4089,07 4372,04 35723,39 107627,73 311332,25 43,48 5,61 2,15 1,31 1,40 11,47 34,57
2014 158094,05 22901,55 11676,89 7764,43 6468,42 62095,74 181689,60 450690,68 35,08 5,08 2,59 1,72 1,44 13,78 40,31
2015 102739,60 16722,49 17363,74 4566,79 5614,04 40974,90 115843,43 303824,99 33,82 5,50 5,72 1,50 1,85 13,49 38,13
2016 89272 14152,23 13461,08 6105,83 6171,35 51381,71 82641,14 263185,34 33,92 5,38 5,11 2,32 2,34 19,52 31,40
2017 186499,17 44029,32 14925,96 29774,34 68599,88 43038,08 138257,20 525123,95 35,52 8,38 2,84 5,67 13,06 8,20 26,33
2018 128766,30 29218,19 9205,89 6453,08 10976,74 16863,10 99941,50 301424,80 42,72 9,69 3,05 2,14 3,64 5,59 33,16

Cilji

• Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst;
• Določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.


Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Število škodnih dogodkov se je v letih od 2005 do 2018 spreminjalo. Najmanj v letih od 2005 do 2007, ko se je število opaženih škodnih dogodkov gibalo okoli 1000. V letih od 2008 do 2015 je zabeleženo letno nihanje. Leta 2016 je število škodnih dogodkov ostalo na ravni 2015, zato pa smo v letu 2017 zabeležili 50 % porast števila škodnih dogodkov glede na leto 2016. Leta 2018 smo ponovno zabeležili manjše število škodnih dogodkov (738). Manjše število škodnih dogodkov je bilo zabeleženih le še leta 2013.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja).

Največ finančnih sredstev je bilo izplačanih za škode povzročene v letu 2010 (638.642,94 EUR), sledijo leto 2008 (580.076,91 EUR), leto 2012 (570.321,47 EUR) in leto 2017 (525.123,95 EUR). Za škodne dogodke iz leta 2018 je bilo izplačanih 301.424,80 EUR.

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 76 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 60 % v letu 2007 do 92 % v letu 2017. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 27 % in 77 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 48 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 6 in 51 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 27 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 59 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 34 % in 78 % finančnih sredstev, najmanj v letu 2015 in največ v letu 2007. V obdobju od leta 2005 do 2012 se je poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva zmanjšala, in sicer iz 17 % na 7%. V letu 2013 je zabeležen ponoven porast, ki je v letu 2016 dosegel 20 % porabljenih sredstev za plačilo škode. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje med 5 % in 10 % .


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca odškodninskih zahtevkov (ODSEV)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, dr. Aljoša Pirnat
Datum zajema podatkov za kazalec: 9. 9. 2019

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C in 31/18). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Pooblaščenec opravi ogled, izpolni zapisnik in predlaga sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanec ne strinja s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo, katero je potrebno dodatno obrazložiti, poleg pa priložiti tudi vsa potrebna dokazila.
Metodologija obdelave podatkov: Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

 

Datum zajema podatkov

Related indicators