Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Število škodnih dogodkov se je v letih od 2005 do 2018 spreminjalo. Najmanj v letih od 2005 do 2007, ko se je število opaženih škodnih dogodkov gibalo okoli 1000. V letih od 2008 do 2015 je zabeleženo letno nihanje. Leta 2016 je število škodnih dogodkov ostalo na ravni 2015, zato pa smo v letu 2017 zabeležili 50 % porast števila škodnih dogodkov glede na leto 2016. Leta 2018 smo ponovno zabeležili manjše število škodnih dogodkov (738). Manjše število škodnih dogodkov je bilo zabeleženih le še leta 2013.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja).

Največ finančnih sredstev je bilo izplačanih za škode povzročene v letu 2010 (638.642,94 EUR), sledijo leto 2008 (580.076,91 EUR), leto 2012 (570.321,47 EUR) in leto 2017 (525.123,95 EUR). Za škodne dogodke iz leta 2018 je bilo izplačanih 301.424,80 EUR.

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 76 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 60 % v letu 2007 do 92 % v letu 2017. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 27 % in 77 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 48 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povzročil škodo med 6 in 51 % škodnih dogodkov, trinajstletno povprečje znaša 27 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 59 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 34 % in 78 % finančnih sredstev, najmanj v letu 2015 in največ v letu 2007. V obdobju od leta 2005 do 2012 se je poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva zmanjšala, in sicer iz 17 % na 7%. V letu 2013 je zabeležen ponoven porast, ki je v letu 2016 dosegel 20 % porabljenih sredstev za plačilo škode. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje med 5 % in 10 % .