KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Z nitrati je obremenjena predvsem podzemna voda v aluvialnih vodonosnikih. Kljub ukrepom na vodnih telesih še ni zaznati trenda zniževanja vsebnosti nitratov.


Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 NO3/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se v podzemni vodi pojavijo tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Nitrati so v višjih koncentracijah škodljivi za zdravje, ker se v prebavnem traktu pretvarjajo preko strupenih nitritov v amonijak. Nevarni so predvsem za majhne otroke, pri katerih se zaradi prekomernega uživanja pojavi metemoglobinemia, pogosto imenovana »blue baby syndrome«.


Grafi

Slika VD05-1: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov na merilnih mestih podzemnih voda leta 2008
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Slika VD05-2: Povprečne letne vrednosti (AM) nitratov v vodnih telesih podzemnih voda z aluvialnimi vodonosniki v obdobju 1998-2008
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, leto 2009

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg NO3/l 23.39 22.8 21.62 21.94 20.68 20.71 20.89 22.85 22.71 18.68
1002 Savinjska kotlina mg NO3/l 49.96 43.68 47.16 55.49 43.88 50.45 65.03 57.83 45.37 47.29
1003 Krška kotlina mg NO3/l 21.84 23.8 20.39 25.68 32.96 22.34 29.44 24.76 26.94 21.1
3012 Dravska kotlina mg NO3/l 45.06 48.34 45.36 46.46 39.71 40.31 49.37 51.45 53.3 39.15
4016 Murska kotlina mg NO3/l 47.63 39.75 47.34 34.46 39.87 37.81 41.81 44.75 36.46
standard kakovosti mg NO3/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg NO3/l 19.7
1002 Savinjska kotlina mg NO3/l 48.65
1003 Krška kotlina mg NO3/l 24.77
3012 Dravska kotlina mg NO3/l 40.33
4016 Murska kotlina mg NO3/l 32.3
standard kakovosti mg NO3/l 50
Slika VD05-3: Povprečne letne vrednosti (AM) nitratov v podzemni vodi na obremenjenih merilnih mestih v obdobju 1998-2008
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lipovci mg NO3/l 127.3 120.3 128.6 105.9 95.2 94.5 100 110.3 92.8
Lancova vas mg NO3/l 76.2 73 81.1 85.3 82 79.7 87.1 93 94.5 86.5
Šempeter mg NO3/l 97 84.2 77.6 106.1 99.7 95.2 125.5 95.5 74 75.3
Godešič mg NO3/l 58.5 64.4 67.2 76.9 62 59.8 59.1 67.8 66.3 60.7
standard kakovosti mg NO3/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008
Lipovci mg NO3/l 86.5
Lancova vas mg NO3/l 91
Šempeter mg NO3/l 88.5
Godešič mg NO3/l 68.3
standard kakovosti mg NO3/l 50

Cilji

- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionanem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1)

- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Ur. l. RS 25/09

- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4)


Zakonska predpisa, ki omejujeta vnos gnojil v tla in postavljata standarde za nitrate v podzemni vodi, sta Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS št. 84/2005) in Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS št. 25/2009). Podzemna voda je čezmerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V letu 2008 je v Sloveniji monitoring podzemne vode potekal na 200 merilnih mestih, razporejenih po vseh 21 vodnih telesih podzemne vode.

Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2008. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki so bile vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, torej niso bile dosti višje od naravnega ozadja. Manjši vpliv razdrobljenega kmetijstva je bil ugotovljen na vodnih telesih z nezveznimi in manj izdatnimi razpoklinskimi vodonosniki (Posavsko hribovje do osrednje Sotle, Spodnja Savinja do Sotle, Vzhodne Alpe, Zahodne in Vzhodne Slovenske gorice ter Goričko). Povprečne letne vsebnosti nitratov na nobenem merilnem mestu na vodnem telesu z razpoklinskimi vodonosniki niso presegle 25 mg NO3/l, torej polovične vrednosti standarda.

Kmetijstvo je najbolj razvito v severo-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Sava, Savinja, Drava in Mura), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). To se odraža tudi na vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v Savinjski in Dravski kotlini. Predpisani standard 50 mg NO3/l je bil v Savinjski kotlini presežen na 6 od skupno 11 merilnih mestih, tudi na vodnjaku črpališča pitne vode Medlog A. V Dravski kotlini so vsebnosti nitratov standard presegle na 5 od skupno 17 merilnih mestih v centralnem delu vodnega telesa, tudi v črpališču pitne vode Šikole in črpališču tehnološke vode v Kidričevem. V črpališču pitne vode Skorba so bile vsebnosti nitratov višje od standarda do leta 2007, potem so se znižale tik pod dopustno mejo. Onesnaženje podzemne vode z nitrati je v vodnem telesu Savska kotlina in Ljubljansko barje omejeno na centralni del Sorškega polja okoli črpališča pitne vode Godešič, v Murski kotlini pa na Apaško polje in centralni del Prekmurskega polja.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati, v obdobju od leta 1998 do leta 2008 ne kažejo statistično značilnih trendov. Za večino vodnih teles so bolj značilna nihanja, kot na primer v Savinjski kotlini, kjer so se nitrati v letu 2004 močno povečali, do leta 2006 pa se ponovno znižali pod dopustno mejo 50 mg NO3/l. Rezultati državnega monitoringa podzemne vode na nivoju vodnega telesa še ne potrjujejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla.

Na vsakem od vodnih telesih podzemne vode, kjer se pojavljajo območja prekomerne obremenjenosti z nitrati, je izbrano najbolj obremenjeno merilno mesto z zadosti dolgim nizom podatkov. Za Savsko kotlino in Ljubljansko barje je to Godešič, za Savinjsko kotlino Šempeter, za Dravsko kotlino Lancova vas, za Mursko kotlino pa Lipovci. Na merilnih mestih, ki so na posameznem vodnem telesu podzemne vode najbolj obremenjena z nitrati, je v Lipovcih ugotovljen statistično značilen trend zniževanja, v Lancovi vasi pa nasprotno trend zviševanja nitratov. Na ostalih dveh mestih je zaznano le letno nihanje tega parametra.


1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda ARSO
2. Skrbnik podatkov: Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda
3. Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2009
4. Frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 2 – 4-krat letno
5. Podatki za nitrate dosegljivi na spletni strani ARSO www.arso.gov.si

Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo in navodili:

- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, 25/2009
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode, www.mop.gov.si
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

V uredbi je določeno, da se za vodno telo podzemne vode, ki je podzemna voda znotraj enega ali več vodonosnikov, določa vsako leto kemijsko stanje podzemne vode. Metodologija določanja kemijskega stanja je navedena v uredbi in v metodologiji. Nitrati so eden od parametrov, ki opredeljujejo kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode. Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letno aritmetično srednjo vrednost nitratov. Če so aritmetične srednje vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena s tem onesnaževalom. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati.


Povezani kazalci


TWITTER