KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2019 zmanjšali za 25 %, 25 % in 26 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2019, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.


Grafi

Slika ZR15-1: Izpusti delcev, Slovenija, 2000-2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (22. 07. 2021)

Prikaži podatke
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) [kt] delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm [kt] delci manjši od 10 µm (PM10) [kt] delci večji ali enaki 10 µm [kt] prašni delci vseh velikosti (TSP) [kt]
2000 14,06 3,36 17,42 6,24 23,66
2001 16,24 3,51 19,76 6,51 26,27
2002 13,95 3,59 17,54 6,70 24,23
2003 14,52 3,69 18,21 6,93 25,14
2004 14,25 3,76 18,02 7,06 25,08
2005 16,35 4,05 20,40 7,81 28,21
2006 14,66 4,09 18,75 8,17 26,92
2007 16,08 4,40 20,48 8,66 29,14
2008 15,86 4,14 19,99 8,27 28,27
2009 14,48 2,81 17,30 5,12 22,42
2010 14,55 2,32 16,87 3,77 20,64
2011 14,39 1,92 16,31 2,75 19,06
2012 13,85 1,82 15,66 2,63 18,29
2013 13,95 1,70 15,65 2,50 18,15
2014 12,07 1,69 13,76 2,43 16,19
2015 12,96 1,90 14,86 2,94 17,80
2016 12,87 2,07 14,95 3,48 18,42
2017 12,38 2,31 14,68 3,93 18,62
2018 11,33 2,50 13,82 4,32 18,15
2019 10,56 2,53 13,09 4,46 17,55
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev, po sektorjih, Slovenija in EU-28, 2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021; Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2021 (12. 08. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [%] Raba goriv v industriji [%] Cestni promet [%] Ostali promet [%] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%] Ubežni izpusti [%] Industrijski procesi in raba topil [%] Kmetijstvo [%] Odpadki [%]
TSP (Slovenia) 2,03 6,06 8,07 2,14 46,20 1,65 27,47 5,68 0,69
PM10 (Slovenia) 2,45 7,75 7,75 2,87 59,33 1,08 14,01 3,87 0,89
PM2.5 (Slovenia) 2,64 9,31 6,66 3,55 71,87 0,24 3,49 1,15 1,10
PM10 (EU28) 2,65 5,08 10,28 1,84 40,00 0 17,09 17,88 5,20
PM2.5 (EU28) 2,95 7,16 10,53 2,23 53,47 0 9,73 6,26 7,66
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov TSP, po sektorjih, Slovenija, 2001-2019 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (22. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Ostali promet [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 -0,03 0,28 0,09 1,97 -0,06 0,39 -0,01 -0,03 0,00
2002 0,14 0,44 0,04 -0,73 -0,01 0,69 -0,03 0,03 0,01
2003 -0,02 0,53 0,03 -0,05 0,00 1,07 -0,01 -0,08 0,01
2004 -0,05 0,63 0,17 -0,52 0,00 1,43 -0,02 -0,22 0,00
2005 -0,09 0,72 0,23 1,53 -0,02 2,41 -0,01 -0,21 0,00
2006 -0,53 0,57 0,27 0,09 -0,03 3,05 0,03 -0,20 0,01
2007 -0,46 0,38 0,49 1,65 -0,03 3,59 -0,04 -0,10 0,01
2008 -0,19 0,41 0,80 1,15 -0,03 2,69 -0,06 -0,16 0,00
2009 -0,47 0,20 0,37 0,78 -0,04 -1,79 -0,18 -0,12 0,00
2010 -0,53 0,23 0,41 0,93 -0,03 -3,64 -0,21 -0,16 -0,01
2011 -0,42 0,14 0,47 0,84 -0,03 -5,12 -0,26 -0,23 0,01
2012 -0,42 0,03 0,46 0,40 -0,05 -5,27 -0,25 -0,26 0,00
2013 -0,56 0,10 0,31 0,68 -0,09 -5,44 -0,28 -0,23 0,00
2014 -0,68 0,25 0,23 -1,31 -0,16 -5,30 -0,27 -0,21 -0,01
2015 -0,71 0,19 0,15 -0,24 -0,15 -4,64 -0,29 -0,17 -0,01
2016 -0,73 0,15 0,19 -0,28 -0,13 -4,01 -0,31 -0,12 0,00
2017 -0,64 0,26 0,17 -1,00 -0,12 -3,29 -0,32 -0,11 0,02
2018 -0,63 0,28 0,14 -2,13 -0,12 -2,62 -0,34 -0,09 0,00
2019 -0,61 0,32 0,07 -2,87 -0,15 -2,40 -0,33 -0,11 -0,01
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10, po sektorjih, Slovenija, 2001-2019 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (22. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Ostali promet [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 -0,02 0,27 0,08 1,90 -0,02 0,14 -0,01 0,00 0,00
2002 0,15 0,42 0,02 -0,69 0,00 0,23 -0,03 0,02 0,00
2003 0,00 0,50 0,01 -0,05 0,01 0,36 -0,01 -0,03 0,00
2004 -0,04 0,59 0,14 -0,49 0,01 0,49 -0,02 -0,08 0,00
2005 -0,06 0,69 0,18 1,47 -0,01 0,81 -0,01 -0,08 0,00
2006 -0,40 0,54 0,19 0,09 -0,01 0,96 0,03 -0,08 0,01
2007 -0,34 0,36 0,37 1,58 -0,01 1,17 -0,04 -0,04 0,01
2008 -0,09 0,38 0,62 1,11 -0,01 0,66 -0,06 -0,04 0,00
2009 -0,34 0,19 0,26 0,75 -0,01 -0,75 -0,18 -0,03 0,00
2010 -0,40 0,22 0,29 0,89 -0,01 -1,25 -0,21 -0,06 -0,02
2011 -0,31 0,13 0,33 0,81 -0,01 -1,71 -0,26 -0,08 0,00
2012 -0,31 0,03 0,30 0,38 -0,02 -1,82 -0,25 -0,06 0,00
2013 -0,42 0,09 0,18 0,66 -0,04 -1,89 -0,28 -0,07 -0,01
2014 -0,52 0,24 0,10 -1,26 -0,07 -1,81 -0,27 -0,05 -0,02
2015 -0,54 0,18 0,02 -0,23 -0,07 -1,60 -0,29 -0,04 -0,01
2016 -0,56 0,13 0,04 -0,26 -0,05 -1,45 -0,30 -0,02 0,00
2017 -0,48 0,24 0,01 -0,96 -0,05 -1,18 -0,32 -0,02 0,02
2018 -0,47 0,27 -0,03 -2,04 -0,04 -0,93 -0,34 -0,02 0,00
2019 -0,45 0,30 -0,09 -2,76 -0,06 -0,90 -0,33 -0,02 -0,01
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5, po sektorjih, 2001-2019 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (22. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Ostali promet [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 0,00 0,26 0,07 1,85 0,00 0,02 -0,01 0,00 0,00
2002 0,18 0,40 0,00 -0,68 0,00 0,03 -0,03 0,00 0,00
2003 0,02 0,48 -0,01 -0,05 0,00 0,04 -0,01 -0,01 0,00
2004 -0,02 0,57 0,11 -0,48 0,00 0,06 -0,02 -0,01 0,00
2005 -0,04 0,67 0,13 1,44 -0,01 0,13 -0,01 -0,02 0,00
2006 -0,25 0,52 0,14 0,09 -0,01 0,09 0,03 -0,02 0,01
2007 -0,20 0,35 0,28 1,56 -0,01 0,10 -0,04 -0,01 0,01
2008 0,02 0,37 0,49 1,09 -0,01 -0,09 -0,06 -0,01 0,00
2009 -0,18 0,18 0,18 0,74 -0,01 -0,28 -0,18 -0,01 0,00
2010 -0,24 0,22 0,20 0,88 0,00 -0,31 -0,21 -0,01 -0,02
2011 -0,17 0,13 0,22 0,80 -0,01 -0,35 -0,26 -0,02 0,00
2012 -0,18 0,02 0,20 0,39 -0,01 -0,35 -0,25 -0,02 0,00
2013 -0,26 0,09 0,09 0,66 -0,01 -0,37 -0,28 -0,02 -0,01
2014 -0,33 0,23 0,01 -1,21 -0,02 -0,37 -0,27 -0,01 -0,02
2015 -0,35 0,18 -0,06 -0,21 -0,02 -0,34 -0,29 -0,01 -0,01
2016 -0,36 0,14 -0,06 -0,24 -0,01 -0,33 -0,30 -0,01 0,00
2017 -0,30 0,24 -0,10 -0,92 0,00 -0,29 -0,32 -0,01 0,02
2018 -0,29 0,26 -0,15 -1,98 0,01 -0,24 -0,34 -0,01 0,00
2019 -0,27 0,30 -0,20 -2,68 -0,01 -0,27 -0,33 -0,01 -0,01
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5, države EU-28, 2019 [v kg/prebivalca]
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, Eurostat, 2021 (12. 08. 2021)

Prikaži podatke
PM10 [kg/preb] PM2.5 [kg/preb] PM10 - PM2.5 [kg/preb]
Latvija 15,42 10,47 4,95
Hrvaška 10,06 7,05 3,01
Romunija 7,92 5,80 2,12
Estonija 6,95 4,42 2,53
Portugalska 6,86 4,88 1,99
Bolgarija 6,36 4,33 2,03
Madžarska 6,33 4,07 2,26
Slovenija 6,25 5,04 1,21
Poljska 5,75 3,21 2,55
Grčija 5,67 3,44 2,23
Irska 5,61 2,40 3,21
Finska 5,44 3,01 2,43
Češka 4,35 3,33 1,02
Slovaška 4,25 3,27 0,99
Španija 4,12 2,85 1,27
Litva 4,09 1,91 2,18
Danska 3,98 2,24 1,75
Švedska 3,56 1,70 1,85
EU28 3,42 2,16 1,26
Francija 3,01 1,80 1,21
Avstrija 2,96 1,58 1,38
Luksemburg 2,91 1,89 1,02
Italija 2,88 2,34 0,55
Združeno kraljestvo 2,55 1,63 0,92
Nemčija 2,45 1,11 1,34
Ciper 2,38 1,20 1,18
Belgija 2,38 1,60 0,78
Malta 1,98 0,75 1,23
Nizozemska 1,59 0,88 0,70

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) pa predpisujeta zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


V Sloveniji so izpusti vseh delcev (TSP) leta 2019 znašali 17,6 kt, kar je 26 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM10), so se v obdobju 2000-2019 zmanjšali za 25 %. Leta 2019 so znašali 13,1 kt in predstavljali 75 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev, manjših od 2,5 µm (PM2.5), so se v enakem obdobju zmanjšali za 25 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 60 %. V letu 2019 so ti dosegli vrednost 10,6 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 81 % izpustov delcev manjših od 10 µm. V letu 2019 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 35 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev so se v obdobju 2000-2019 najbolj zmanjšali pri proizvodnji elektrike in toplote, v industrijskih procesih, ne-cestnem prometu in ubežnih izpustih. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali pri rabi goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ter v cestnem prometu. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za ogrevanje.

Glavni vir delcev (TSP, PM10 in PM2,5) je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledijo industrijski procesi in cestni promet. Največji delež so v letu 2019 k izpustom delcev PM2.5 prispevala mala kurišča (72 %), predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.

Slovenija se je z vrednostjo 6,4 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2019 uvrstila na 8. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2019 zabeleženi v Latviji (15,4 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1,6 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) – samo za PM2.5.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (1000 t) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100letnimi revizijami poročil.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

2000-2019

aprila za predpreteklo leto

letno

22. julij 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za države EU-28 so predvidoma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunanih na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti…) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije.

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska okoljska agencija

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019

 

2019

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

12. avgust 2021

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2019

julija za preteklo leto

letno

12. avgust 2021

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  2. Informative Inventory Report 2021 for Slovenia, Agencija RS za okolje, maj 2021
  3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, Letno poročilo, Agencija RS za okolje, 2020
  4. Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10
  5. Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  6. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  7. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  8. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega