KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2.5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2013 zmanjšali za 14 %, 1 % in 17 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2013, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.


Grafi

Slika ZR15-1: Gibanje izpustov delcev v zrak v obdobju 2000-2013 razdeljenih glede na velikost
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) kt 12.242 12.223 12.138 12.261 12.375 12.794 12.897 12.557 11.949 12.12
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 5.019 4.809 4.589 4.239 4.522 4.704 4.563 4.459 3.244 3.142
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 17.261 17.032 16.727 16.5 16.897 17.498 17.46 17.016 15.193 15.262
delci večji ali enaki 10 µm kt 4.985 4.742 4.994 4.451 4.993 5.404 4.793 4.868 4.365 4.311
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 22.247 21.774 21.721 20.951 21.89 22.902 22.253 21.884 19.558 19.573
2010 2011 2012 2013
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) kt 11.799 12.447 12.445 12.165
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 3.101 3.206 3.091 2.685
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 14.9 15.652 15.536 14.849
delci večji ali enaki 10 µm kt 4.293 4.426 4.191 3.721
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 19.193 20.078 19.727 18.57
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev različnih velikosti leta 2013 glede na vir onesnaževanja
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
TSP PM10 PM2.5
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.35 0.26 0.15
Raba goriv v industriji kt 0.91 0.85 0.81
Cestni promet kt 1.99 1.59 1.27
Ostali promet kt 0.3 0.29 0.28
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 9.68 9.22 8.99
Ubežni izpusti kt 0 0.01 0
Industrijski procesi in raba topil kt 0.64 0.5 0.35
Kmetijstvo kt 4.69 2.12 0.32
Odpadki kt 0 0 0
Proizvodnja elektrike in toplote % 1.87 1.76 1.23
Raba goriv v industriji % 4.91 5.73 6.63
Cestni promet % 10.71 10.73 10.44
Ostali promet % 1.64 1.98 2.32
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju % 52.13 62.09 73.89
Ubežni izpusti % 0 0.08 0
Industrijski procesi in raba topil % 3.47 3.38 2.88
Kmetijstvo % 25.27 14.25 2.6
Odpadki % 0 0 0
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov vseh prašnih delcev (TSP) po virih glede na leto 2000, obdobje 2001 - 2013
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.95 0.92 1.09 0.93 0.9 0.8 0.34 0.42 0.51 0.39
Raba goriv v industriji kt 0.79 1.11 1.27 1.35 1.44 1.57 1.43 1.19 1.19 0.98
Cestni promet kt 1.47 1.5 1.51 1.57 1.7 1.85 1.88 2.11 2.48 2.05
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 8.18 7.95 8.06 8.18 8.28 8.36 8.39 8.35 8.52 9.4
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt 4.92 4.81 3.34 3.57 3.13 3.16 4.33 3.68 0.69 0.62
Ostali promet kt 0.48 0.46 0.45 0.46 0.45 0.45 0.5 0.45 0.46 0.38
Kmetijstvo kt 5.46 5.02 6 4.89 6 6.71 5.38 5.69 5.71 5.75
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.03 0.14 -0.02 -0.05 -0.14 -0.6 -0.53 -0.44 -0.55
Raba goriv v industriji kt 0.32 0.47 0.55 0.64 0.77 0.63 0.39 0.4 0.18
Cestni promet kt 0.03 0.04 0.1 0.23 0.38 0.41 0.64 1.01 0.58
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.23 -0.13 -0 0.09 0.18 0.2 0.17 0.34 1.22
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt -0.1 -1.57 -1.34 -1.79 -1.76 -0.59 -1.23 -4.23 -4.3
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.02 -0.02 -0.09
Kmetijstvo kt -0.44 0.54 -0.57 0.54 1.25 -0.08 0.23 0.25 0.29
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.34 0.44 0.46 0.35 -25.24
Raba goriv v industriji kt 1.03 0.94 0.83 0.91 9.42
Cestni promet kt 2.02 2.12 2.14 1.99 -7.04
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 9.06 9.76 9.79 9.68 -1.12
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt 0.64 0.62 0.74 0.64 -12.92
Ostali promet kt 0.36 0.32 0.34 0.3 -9.34
Kmetijstvo kt 5.75 5.87 5.42 4.69 -13.47
Odpadki kt 0 0 0 0 -3.94
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.61 -0.5 -0.48 -0.6
Raba goriv v industriji kt 0.23 0.15 0.04 0.12
Cestni promet kt 0.55 0.64 0.67 0.51
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 0.87 1.58 1.61 1.5
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt -4.27 -4.3 -4.18 -4.27
Ostali promet kt -0.12 -0.16 -0.14 -0.17
Kmetijstvo kt 0.29 0.41 -0.03 -0.76
Odpadki kt 0 0 0 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10 po virih glede na leto 2000, obdobje 2001 - 2013
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.72 0.7 0.86 0.69 0.67 0.6 0.26 0.28 0.4 0.3
Raba goriv v industriji kt 0.72 1.02 1.17 1.26 1.34 1.46 1.32 1.1 1.11 0.91
Cestni promet kt 1.23 1.23 1.24 1.29 1.4 1.55 1.57 1.74 2.05 1.67
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 7.73 7.5 7.61 7.73 7.83 7.92 7.95 7.94 8.08 8.92
Ubežni izpusti kt 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01
Industrijski procesi in raba topil kt 3.91 3.82 2.64 2.82 2.48 2.47 3.41 2.9 0.51 0.48
Ostali promet kt 0.46 0.44 0.44 0.44 0.43 0.43 0.48 0.44 0.44 0.37
Kmetijstvo kt 2.49 2.3 2.76 2.25 2.73 3.05 2.45 2.6 2.58 2.6
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.02 0.14 -0.02 -0.04 -0.12 -0.46 -0.44 -0.32 -0.42
Raba goriv v industriji kt 0.31 0.46 0.54 0.62 0.74 0.61 0.38 0.39 0.19
Cestni promet kt 0 0.01 0.06 0.17 0.33 0.34 0.52 0.82 0.45
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.22 -0.12 0.01 0.1 0.19 0.22 0.21 0.36 1.2
Ubežni izpusti kt -0 0 0 0 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi in raba topil kt -0.09 -1.26 -1.08 -1.43 -1.43 -0.49 -1 -3.39 -3.43
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.02 -0.02 -0.09
Kmetijstvo kt -0.19 0.26 -0.24 0.24 0.55 -0.04 0.1 0.09 0.11
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.25 0.33 0.35 0.26 -25.19
Raba goriv v industriji kt 0.96 0.88 0.78 0.85 9.41
Cestni promet kt 1.65 1.71 1.72 1.59 -7.46
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 8.59 9.29 9.32 9.22 -1.09
Ubežni izpusti kt 0.01 0.01 0.01 0.01 -9.38
Industrijski procesi in raba topil kt 0.49 0.47 0.58 0.5 -12.72
Ostali promet kt 0.35 0.31 0.32 0.29 -9.16
Kmetijstvo kt 2.59 2.64 2.45 2.12 -13.77
Odpadki kt 0 0 0 0 -0.97
Sprememba izpustov glede na l. 2000 -10
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.46 -0.38 -0.37 -0.46
Raba goriv v industriji kt 0.24 0.16 0.06 0.13
Cestni promet kt 0.42 0.49 0.5 0.37
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 0.87 1.56 1.6 1.49
Ubežni izpusti kt -0 0 -0 -0
Industrijski procesi in raba topil kt -3.42 -3.43 -3.33 -3.4
Ostali promet kt -0.11 -0.15 -0.14 -0.17
Kmetijstvo kt 0.1 0.15 -0.04 -0.38
Odpadki kt -0 -0 -0 -0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5 po virih glede na leto 2000, obdobje 2001 - 2013
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.35 0.35 0.48 0.33 0.32 0.29 0.13 0.15 0.23 0.16
Raba goriv v industriji kt 0.65 0.96 1.1 1.19 1.27 1.38 1.25 1.04 1.04 0.85
Cestni promet kt 1.03 1.01 1.02 1.05 1.15 1.31 1.31 1.44 1.69 1.36
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 7.51 7.29 7.39 7.52 7.61 7.7 7.73 7.73 7.86 8.68
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt 1.89 1.85 1.33 1.41 1.22 1.27 1.65 1.4 0.33 0.32
Ostali promet kt 0.44 0.43 0.42 0.42 0.41 0.42 0.47 0.42 0.43 0.36
Kmetijstvo kt 0.37 0.35 0.4 0.34 0.39 0.42 0.36 0.38 0.37 0.38
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.01 0.12 -0.02 -0.03 -0.06 -0.22 -0.21 -0.12 -0.19
Raba goriv v industriji kt 0.3 0.45 0.54 0.62 0.73 0.59 0.39 0.39 0.2
Cestni promet kt -0.02 -0.01 0.03 0.13 0.28 0.28 0.42 0.66 0.34
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt -0.22 -0.12 0.01 0.1 0.19 0.22 0.22 0.35 1.17
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt -0.04 -0.55 -0.48 -0.67 -0.61 -0.23 -0.49 -1.56 -1.57
Ostali promet kt -0.02 -0.02 -0.02 -0.03 -0.03 0.02 -0.02 -0.01 -0.09
Kmetijstvo kt -0.02 0.03 -0.03 0.02 0.05 -0.01 0.01 0 0.01
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 2013 primerjava z letom 2000 (%) delež posameznih sektorjev glede na celoto (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.14 0.18 0.19 0.15 -21.49 1.23
Raba goriv v industriji kt 0.91 0.83 0.74 0.81 9.7 6.63
Cestni promet kt 1.34 1.38 1.38 1.27 -7.99 10.44
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 8.36 9.05 9.09 8.99 -1.09 73.89
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt 0.33 0.33 0.38 0.35 -8.96 2.88
Ostali promet kt 0.33 0.3 0.31 0.28 -9.11 2.32
Kmetijstvo kt 0.37 0.38 0.36 0.32 -10.87 2.6
Odpadki kt 0 0 0 0 1.68 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.21 -0.17 -0.16 -0.2
Raba goriv v industriji kt 0.26 0.18 0.08 0.15
Cestni promet kt 0.32 0.35 0.36 0.24
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt 0.85 1.54 1.58 1.48
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi in raba topil kt -1.56 -1.56 -1.5 -1.54
Ostali promet kt -0.11 -0.15 -0.13 -0.16
Kmetijstvo kt 0 0.01 -0.01 -0.05
Odpadki kt 0 0 0 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5 na prebivalca za države EU-28, 2013
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2015, Eurostat, 2015

Prikaži podatke
Estonija Latvija Finska Romunija Luksemburg Slovenija Poljska Litva Slovaška Bolgarija
PM10 kt 25.37 30.29 47.4 152.74 4.06 14.85 246.2 18.01 32.59 42.44
PM2.5 kt 19.59 24.1 35.21 115.64 2.17 12.16 144.51 16.33 29.02 29.42
PM10 - PM2.5 kt 5.78 6.19 12.19 37.1 1.89 2.68 101.69 1.68 3.57 13.03
prebivalci po državah število 1315819 2001468 5451270 19947311 549680 2061085 38017856 2943472 5415949 7245677
PM10 kg/preb 19.28 15.13 8.69 7.66 7.39 7.2 6.48 6.12 6.02 5.86
PM2.5 kg/preb 14.89 12.04 6.46 5.8 3.95 5.9 3.8 5.55 5.36 4.06
PM10 - PM2.5 kg/preb 4.39 3.09 2.24 1.86 3.44 1.3 2.67 0.57 0.66 1.8
Danska Irska Portugalska Hrvaška Madžarska Francija Avstrija Belgija Švedska Češka
PM10 kt 32.21 25.65 57.48 20.44 47.12 271.76 32.96 43.01 36.1 39.34
PM2.5 kt 21.24 15.85 44.37 15.48 29.51 181.35 18.23 33.45 22.02 25.67
PM10 - PM2.5 kt 10.97 9.8 13.11 4.96 17.61 90.41 14.74 9.56 14.08 13.67
prebivalci po državah število 5617345 4605501 10427301 4246809 9877365 65835579 8506889 11203992 9644864 10512419
PM10 kg/preb 5.73 5.57 5.51 4.81 4.77 4.13 3.87 3.84 3.74 3.74
PM2.5 kg/preb 3.78 3.44 4.26 3.64 2.99 2.75 2.14 2.99 2.28 2.44
PM10 - PM2.5 kg/preb 1.95 2.13 1.26 1.17 1.78 1.37 1.73 0.85 1.46 1.3
EU28 Italija Malta Nemčija Ciper Španija Združeno kraljestvo Nizozemska
PM10 kt 1888.92 193.72 1.29 228.34 2.05 94.94 123.48 26.75
PM2.5 kt 1281.05 168.44 0.77 112.73 1.05 66.78 81.52 12.77
PM10 - PM2.5 kt 607.87 25.28 0.52 115.61 1 28.16 41.96 13.98
prebivalci po državah število 506880616 60782668 425384 80767463 858000 46512199 64351155 16829289
PM10 kg/preb 3.73 3.19 3.04 2.83 2.39 2.04 1.92 1.59
PM2.5 kg/preb 2.53 2.77 1.81 1.4 1.23 1.44 1.27 0.76
PM10 - PM2.5 kg/preb 1.2 0.42 1.23 1.43 1.16 0.61 0.65 0.83

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) pa predpisuje zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2013 znašali 18,6 kt, kar je 17 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) so se v obdobju 2000-2013 zmanjšali za 14 %. Leta 2013 so znašali 14,8 kt in predstavljali 80 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev manjših od 2.5 µm (PM2.5) so se v enakem obdobju zmanjšali za 1 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 66 %. V letu 2013 so ti dosegli vrednost 12,2 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 82 % izpustov delcev manjših od 10 µm. Izpusti delcev med 2,5 µm in 10 µm so se v obdobju 2000-2013 zmanjšali za 47 %. V letu 2013 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 5 % višje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev (TSP, PM10, PM2.5) se v obdobju 2000-2013 najbolj zmanjšali v industrijskih procesih in rabi topil, pri proizvodnji elektrike in toplote ter rabi topil ter necestnem prometu. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali v cestnem prometu in rabi goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za  ogrevanje.

Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.

Glavni vir delcev TSP je raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (52 %), sledi kmetijstvo (25 %) in cestni promet (11 %). Podobno velja tudi za delce PM10, kjer raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju prispeva k skupnim izpustom 62 %, sledita kmetijstvo (14 %) in cestni promet (11 %). Tudi za delce PM2.5 so daleč najpomembnejši vir mala kurišča, ki prispevajo kar 74 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5 µm, sledi cestni promet z 10 %.

Slovenija se je z vrednostjo 7,2 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2013 uvrščala na 6. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2013 zabeleženi v Estoniji (19,3 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1,6 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.


Podatki o izpustih za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) – samo za PM2.5, Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.

Izvorna baza podatkov:
Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 18. september 2015

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:
Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2013. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (kt) oziroma gigagramih (Gg) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), 2015

prebivalci: Eurostat database, 2015.

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA), Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 18. september 2015

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2013. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva.

Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Luksemburg in Grčija nista prikazani, ker podatki niso na voljo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-28 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:

  • Emissions of primary particulate matter and secondary particulate matter precursors (CSI 003/ APE 009) - Assessment published Dec 2012
  • Transport emissions of air pollutants (CO, NH3, NOx, NMVOCs, PM10, SOx) by mode (TERM 2007 03) - Evropska agencija za okolje, 2007
  • Informative Inventory Report 2015 for Slovenia: Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution, Agencija RS za okolje, marec 2015
  • Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva)
  • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  • Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  • The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  • Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  • Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, Letno poročilo, Agencija RS za okolje, 2012
  • Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10
  • ZR15 Izpusti delcev v zrak, Agencija RS za okolje, 2011
  • ZR15 Izpusti delcev v zrak, Agencija RS za okolje, 2012
  • ZR15 Izpusti delcev v zrak, Agencija RS za okolje, 2013
  • ZR15 Izpusti delcev v zrak, Agencija RS za okolje, 2014

  • TWITTER