KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2011 zmanjšali za 7 %. Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) so se v enakem obdobju zmanjšali za 6 %, medtem, ko so se izpusti primarnih delcev manjših od 2.5 µm (PM2.5) zvišali za 4 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2,5) v zrak v obdobju 2000-2011, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem , ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak. Med sekundarne delce PM10 oziroma predhodnike delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj 


Grafi

Slika ZR15-1: Gibanje izpustov delcev v zrak v obdobju 2000-2011 razdeljenih glede na velikost
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 14.815 14.837 14.815 14.983 14.874 15.332 15.671 15.74 15.233 16.004
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 4.925 4.699 4.485 4.129 4.427 4.604 4.457 4.352 3.155 3.03
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.74 19.537 19.299 19.112 19.301 19.937 20.128 20.091 18.389 19.034
delci večji ali enaki 10 µm kt 5.294 5.049 5.345 4.79 5.304 5.694 5.104 5.211 4.679 4.665
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 25.034 24.586 24.644 23.902 24.605 25.631 25.232 25.302 23.067 23.699
2010 2011
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 16.809 15.41
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 3.004 3.107
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.813 18.516
delci večji ali enaki 10 µm kt 4.695 4.725
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 24.508 23.242
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev različnih velikosti leta 2011 glede na vir onesnaževanja
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
TSP PM10 PM2,5
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.44 0.33 0.18
Raba goriv v industriji kt 0.84 0.79 0.74
Cestni promet kt 2.12 1.71 1.38
Necestni promet kt 0.17 0.18 0.17
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 12.94 12.27 12.24
Ubežni izpusti kt 0.23 0.11 0.02
Industrijski procesi kt 0.58 0.45 0.31
Raba topil kt 0.04 0.03 0.02
Kmetijstvo kt 5.87 2.65 0.35
Odpadki kt 0 0 0
Proizvodnja elektrike in toplote % 1.91 1.8 1.18
Raba goriv v industriji % 3.63 4.25 4.82
Cestni promet % 9.11 9.25 8.95
Necestni promet % 0.75 0.95 1.13
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju % 55.69 66.27 79.41
Ubežni izpusti % 0.99 0.61 0.11
Industrijski procesi % 2.51 2.42 2.01
Raba topil % 0.15 0.14 0.11
Kmetijstvo % 25.26 14.31 2.26
Odpadki % 0 0 0
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov vseh prašnih delcev (TSP) po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2011
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.95 0.92 1.09 0.93 0.89 0.79 0.32 0.41 0.5 0.39
Raba goriv v industriji kt 0.79 1.09 1.25 1.33 1.13 1.25 1.23 1.21 1.14 0.91
Promet kt 1.74 1.75 1.76 1.81 1.93 2.07 2.15 2.34 2.73 2.27
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.96 10.78 10.94 11.13 11.28 11.43 11.59 11.75 12.07 13.54
Ubežni izpusti kt 0.23 0.21 0.24 0.25 0.24 0.23 0.23 0.23 0.23 0.23
Industrijski procesi kt 4.85 4.75 3.28 3.51 3.08 3.1 4.27 3.64 0.64 0.58
Raba topil kt 0.06 0.06 0.06 0.06 0.04 0.05 0.06 0.05 0.05 0.04
Kmetijstvo kt 5.46 5.02 6.03 4.89 6 6.71 5.38 5.69 5.71 5.75
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.03 0.14 -0.02 -0.06 -0.16 -0.62 -0.54 -0.45 -0.56
Raba goriv v industriji kt 0.3 0.46 0.53 0.34 0.46 0.44 0.42 0.35 0.12
Promet kt 0.01 0.02 0.07 0.19 0.33 0.41 0.6 0.99 0.53
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 -0.01 0.17 0.33 0.47 0.64 0.79 1.11 2.58
Ubežni izpusti kt -0.02 0.01 0.02 0.02 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.1 -1.57 -1.35 -1.77 -1.76 -0.59 -1.22 -4.22 -4.27
Raba topil kt 0 0 0 -0.02 -0.01 0 -0.02 -0.01 -0.03
Kmetijstvo kt -0.44 0.57 -0.57 0.54 1.25 -0.08 0.23 0.25 0.29
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.33 0.44
Raba goriv v industriji kt 0.93 0.84
Promet kt 2.21 2.29
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 14.42 12.94
Ubežni izpusti kt 0.23 0.23
Industrijski procesi kt 0.58 0.58
Raba topil kt 0.07 0.04
Kmetijstvo kt 5.75 5.87
Odpadki kt 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.62 -0.5
Raba goriv v industriji kt 0.14 0.05
Promet kt 0.47 0.55
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 3.47 1.99
Ubežni izpusti kt -0 0
Industrijski procesi kt -4.28 -4.27
Raba topil kt 0 -0.03
Kmetijstvo kt 0.29 0.41
Odpadki kt 0 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2011
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.72 0.7 0.86 0.69 0.67 0.59 0.24 0.28 0.4 0.29
Raba goriv v industriji kt 0.71 1.01 1.16 1.24 1.05 1.16 1.13 1.13 1.06 0.84
Promet kt 1.5 1.48 1.48 1.53 1.63 1.78 1.83 1.97 2.3 1.89
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.33 10.16 10.32 10.5 10.66 10.8 10.97 11.13 11.42 12.82
Ubežni izpusti kt 0.11 0.1 0.12 0.12 0.12 0.11 0.11 0.11 0.11 0.11
Industrijski procesi kt 3.86 3.77 2.59 2.77 2.44 2.43 3.36 2.87 0.48 0.45
Raba topil kt 0.05 0.05 0.05 0.05 0.03 0.04 0.05 0.03 0.04 0.03
Kmetijstvo kt 2.46 2.26 2.72 2.21 2.71 3.03 2.43 2.57 2.58 2.6
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.02 0.14 -0.02 -0.05 -0.13 -0.47 -0.44 -0.32 -0.42
Raba goriv v industriji kt 0.29 0.44 0.52 0.33 0.44 0.42 0.41 0.35 0.13
Promet kt -0.01 -0.01 0.03 0.13 0.28 0.33 0.48 0.8 0.39
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 -0.01 0.17 0.32 0.47 0.63 0.8 1.09 2.49
Ubežni izpusti kt -0.01 0.01 0.01 0.01 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.09 -1.26 -1.08 -1.41 -1.42 -0.49 -0.99 -3.38 -3.41
Raba topil kt 0 0 0 -0.02 -0.01 -0 -0.01 -0.01 -0.02
Kmetijstvo kt -0.2 0.26 -0.25 0.24 0.56 -0.03 0.1 0.11 0.13
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.25 0.33
Raba goriv v industriji kt 0.86 0.79
Promet kt 1.84 1.89
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 13.67 12.27
Ubežni izpusti kt 0.11 0.11
Industrijski procesi kt 0.44 0.45
Raba topil kt 0.05 0.03
Kmetijstvo kt 2.59 2.65
Odpadki kt 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.47 -0.38
Raba goriv v industriji kt 0.15 0.07
Promet kt 0.34 0.39
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 3.33 1.94
Ubežni izpusti kt -0 0
Industrijski procesi kt -3.42 -3.41
Raba topil kt 0 -0.02
Kmetijstvo kt 0.13 0.19
Odpadki kt 0 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2011
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.35 0.35 0.48 0.33 0.31 0.28 0.12 0.14 0.23 0.16
Raba goriv v industriji kt 0.65 0.94 1.09 1.17 0.98 1.08 1.06 1.06 1 0.8
Promet kt 1.29 1.26 1.26 1.29 1.38 1.53 1.57 1.67 1.94 1.58
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.27 10.11 10.27 10.45 10.61 10.76 10.92 11.1 11.37 12.78
Ubežni izpusti kt 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02
Industrijski procesi kt 1.85 1.82 1.3 1.38 1.2 1.25 1.62 1.38 0.3 0.3
Raba topil kt 0.04 0.04 0.04 0.03 0.02 0.03 0.03 0.02 0.03 0.02
Kmetijstvo kt 0.34 0.32 0.37 0.31 0.36 0.39 0.33 0.35 0.35 0.35
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.01 0.12 -0.02 -0.04 -0.07 -0.23 -0.21 -0.12 -0.19
Raba goriv v industriji kt 0.29 0.44 0.52 0.33 0.43 0.41 0.41 0.35 0.15
Promet kt -0.03 -0.03 0 0.09 0.24 0.28 0.38 0.65 0.28
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 -0 0.18 0.33 0.48 0.65 0.83 1.1 2.51
Ubežni izpusti kt -0 0 0 0 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.04 -0.55 -0.48 -0.66 -0.6 -0.23 -0.48 -1.55 -1.55
Raba topil kt 0 0 -0 -0.01 -0.01 -0 -0.01 -0.01 -0.02
Kmetijstvo kt -0.02 0.03 -0.03 0.02 0.05 -0.01 0.01 0.01 0.01
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.14 0.18
Raba goriv v industriji kt 0.82 0.74
Promet kt 1.53 1.55
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 13.63 12.24
Ubežni izpusti kt 0.02 0.02
Industrijski procesi kt 0.3 0.31
Raba topil kt 0.03 0.02
Kmetijstvo kt 0.35 0.35
Odpadki kt 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.22 -0.17
Raba goriv v industriji kt 0.17 0.09
Promet kt 0.24 0.26
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 3.35 1.96
Ubežni izpusti kt -0 0
Industrijski procesi kt -1.55 -1.54
Raba topil kt -0 -0.02
Kmetijstvo kt 0.01 0.01
Odpadki kt 0 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2.5 na prebivalca za države EU-27 leta 2010
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje, 2012, Eurostat, 2012

Prikaži podatke
Estonija Latvija Finska Slovenia Poljska Portugalska Romunija Danska Francija Slovaška
PM10 kt 32.36 32.63 54.78 19.81 279.47 71.34 142.76 31.72 366.98 30.18
PM2,5 kt 23.83 27.41 40.71 16.81 137.12 49.24 118.23 25.7 254.53 26.74
PM10 - PM2,5 kt 8.53 5.22 14.08 3 142.35 22.11 24.53 6.03 112.45 3.44
prebivalci po državah število 1340194 2229641 5375276 2050189 38200037 10636979 21413815 5560628 65048412 5435273
PM10 kg/preb 24.15 14.63 10.19 9.66 7.32 6.71 6.67 5.7 5.64 5.55
PM2,5 kg/preb 17.78 12.29 7.57 8.2 3.59 4.63 5.52 4.62 3.91 4.92
PM10 - PM2,5 kg/preb 6.37 2.34 2.62 1.47 3.73 2.08 1.15 1.08 1.73 0.63
Bolgarija Švedska Madžarska Ciper Avstrija EU-27 Litva Češka Italija Malta
PM10 kt 41.22 43.76 46.08 3.44 35.15 1969.31 12.52 37.01 202.06 1.3
PM2,5 kt 27.28 31.52 31.96 2.21 19.83 1333.39 9.95 19.63 173.21 0.76
PM10 - PM2,5 kt 13.95 12.24 14.13 1.23 15.32 635.91 2.58 17.38 28.86 0.54
prebivalci po državah število 7504868 9415570 9985722 804435 8404252 502539509 3244601 10532770 60626442 417617
PM10 kg/preb 5.49 4.65 4.61 4.28 4.18 3.92 3.86 3.51 3.33 3.11
PM2,5 kg/preb 3.63 3.35 3.2 2.75 2.36 2.65 3.07 1.86 2.86 1.81
PM10 - PM2,5 kg/preb 1.86 1.3 1.41 1.53 1.82 1.27 0.79 1.65 0.48 1.3
Irska Španija Nemčija Belgija Velika Britanija Nizozemska
PM10 kt 12.54 112.44 192.75 23.71 114.15 29.14
PM2,5 kt 8.19 79.22 110.75 16.66 66.67 15.26
PM10 - PM2,5 kt 4.35 33.22 81.99 7.06 47.48 13.87
prebivalci po državah število 4480858 46152926 81751602 10951266 62498612 16655799
PM10 kg/preb 2.8 2.44 2.36 2.17 1.83 1.75
PM2,5 kg/preb 1.83 1.72 1.35 1.52 1.07 0.92
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.97 0.72 1 0.64 0.76 0.83

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) predpisuje zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 15 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2011 znašali 23,2 kt, kar je 7,2 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) so se v obdobju 2000-2011 zmanjšali za 6 %. Leta 2011 so predstavljali 80 % izpustov skupnih delcev (18,5 kt). Izpusti primarnih delcev manjših od 2.5 µm (PM2.5) so se v enakem obdobju povečali za 4 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 66 % (15,4 kt). Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 83 % izpustov delcev manjših od 10 µm. Izpusti delcev med 2.5 µm in 10 µm so se v obdobju 2000-2011 zmanjšali za 37 %. V letu 2011 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 18 % višje od predpisanih ciljnih vrednostih, ki ne smejo biti presežene po letu 2020.

Izpusti delcev (TSP, PM10, PM2.5) se v obdobju 2000-2011 najbolj zmanjšali v industrijskih procesih, pri proizvodnji elektrike in toplote ter rabi topil. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali v prometu in rabi goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za  ogrevanje.

Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.

Glavni vir delcev TSP je raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (56 %), sledi kmetijstvo (25 %) in promet (9 %). Podobno velja tudi za delce PM10, kjer raba gorivv gospodinjstvih in komercialnem sektorju prispeva k skupnim izpustom 66 %, sledita kmetijstvo (14 %) in promet (9 %). Tudi za delce PM2.5 so dalečnajpomembnejši vir mala kurišča, ki prispevajo kar 79 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2.5 µm, sledi promet z 9 %.

Slovenija se je z vrednostjo 9,6 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2010 uvrščala na visoko 4. mesto med državami EU-27. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2010 zabeleženi v Estoniji (24,1 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1,7 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2.5 μm prodrejo globoko v pljuča.


Podatki o izpustih za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) – samo za PM2.5.

Izvorna baza podatkov:Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
Skrbnik podatkov:Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 27. marec 2013
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2011. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah(kt) oziroma gigagramih (Gg) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z revizijami poročil.  
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention),

prebivalci: Eurostat database, 2012.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. julij 2012
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2010. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat na dan 1. januar 2011 (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva.
Metodologija obdelave podatkov:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Luksemburg in Grčija nista prikazani, ker podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura


TWITTER