KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti delcev v zrak so se v obdobju 2000 - 2009 zmanjšali, predvsem zaradi zmanjšanja izpustov iz industrijskih procesov. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, ki se ogrevajo na lesno biomaso. Kljub zmanjšanju izpustov delcev je Slovenija po količini izpustov PM10 ali PM2.5 na prebivalca med državami EU-27 na petem mestu.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov prašnih delcev vseh velikosti (skupni prah - TSP), prašnih delcev velikosti manj od 2,5 µm (PM2,5) in prašnih delcev velikosti manj od 10 µm (PM10) v zrak v obdobju 2000-2008 ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja (promet, industrija, kurišča idr.). Izpusti so podani v kilo tonah (kt) oz. giga gramih (Gg).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem, ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Kazalec obravnava izpuste primarnih delcev (trdni delci s premerom 10μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak – PM10). Sekundarni delci PM10 so po definiciji predhodniki delcev PM10, saj jih obravnavamo kot del izpustov NOx, SO2 in NH3. Nastajajo kot posledica fotokemičnih reakcij. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti, vpliva pa lahko tudi na razvoj kardiovaskularnih bolezni.


Grafi

Slika ZR15-1: Gibanje izpustov delcev v zrak v obdobju 2000-2009 razdeljenih glede na velikost
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 14.499 14.353 14.125 14.086 13.902 14.019 13.838 14.135 13.447 12.78
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm kt 4.881 4.66 4.473 4.08 4.378 4.509 4.353 4.313 3.112 3.01
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.38 19.013 18.598 18.165 18.28 18.528 18.191 18.448 16.559 15.79
delci večji ali enaki 10 µm kt 6.003 5.795 6.125 5.502 5.571 6.345 5.556 5.395 4.951 4.847
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 25.382 24.808 24.724 23.667 23.851 24.873 23.748 23.843 21.51 20.637
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev različnih velikosti leta 2009 glede na vir onesnaževanja
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Opomba k sliki ZR15-2: Zgoraj navedenim kategorijam v skladu s poročanjem ustreza naslednja SNAP kategorija:
- Proizvodnja el. energije in toplote = Termoelektrarne toplarne in kotlovnice za daljinsko ogrevanje (SNAP 1)
- Predelovalne dej. in gradb. = Industrijske kotlovnice in procesi z izgorevanjem (SNAP 3)
- Cestni promet = Cestni promet (SNAP 7)
- Necestni promet = Ostali promet (SNAP 8)
- Široka raba = Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča (SNAP 2)
- Ubežni izpusti = Pridobivanje in distribucija fosilnih goriv (SNAP 5)
- Industrijski procesi = Tehnološki procesi brez izgorevanja (SNAP 4)
- Raba topil = Uporaba topil (SNAP 6)
- Kmetijstvo = Kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja (SNAP 10)
- Odpadki = Ravnanje z odpadki (SNAP 9)

Prikaži podatke
TSP PM10 PM2,5
Proizvodnja el. energije in toplote kt 0.46 0.34 0.19
Predelovalne dej. in gradb. kt 1.02 0.95 0.9
Cestni promet kt 2.09 1.7 1.38
Necestni promet kt 0.2 0.2 0.2
Široka raba kt 10.23 9.67 9.63
Ubežni izpusti kt 0.22 0.11 0.02
Industrijski procesi kt 0.6 0.19 0.12
Raba topil kt 0.01 0 0
Kmetijstvo kt 5.8 2.62 0.36
Odpadki kt 0.02 0.01 0
Proizvodnja el. energije in toplote % 2.23 2.18 1.46
Predelovalne dej. in gradb. % 4.94 6.03 7.04
Cestni promet % 10.11 10.75 10.79
Necestni promet % 0.96 1.24 1.53
Široka raba % 49.56 61.25 75.33
Ubežni izpusti % 1.06 0.68 0.13
Industrijski procesi % 2.89 1.22 0.92
Raba topil % 0.05 0 0
Kmetijstvo % 28.11 16.59 2.78
Odpadki % 0.1 0.06 0.02
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov prašnih delcev vseh velikosti po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2009
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.96 0.94 1.1 0.94 0.9 0.79 0.33 0.42 0.54 0.46
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.86 1.18 1.33 1.41 1.25 1.41 0.97 1.37 1.31 1.02
Promet kt 1.75 1.76 1.77 1.83 1.95 2.09 2.16 2.36 2.75 2.28
Druga področja kt 10.88 10.5 10.46 10.43 10.37 10.29 10.23 10.16 10.25 10.23
Ubežni izpusti kt 0.23 0.21 0.24 0.25 0.23 0.23 0.36 0.24 0.23 0.22
Industrijski procesi kt 5.09 5.03 3.56 3.79 3.05 3.23 4.2 3.51 0.63 0.6
Raba topil in drugih izdelkov kt 0.02 0.02 0.02 0.02 0.01 0.03 0.04 0.02 0 0.01
Kmetijstvo kt 5.59 5.15 6.24 5 6.07 6.78 5.44 5.77 5.78 5.8
Odpadki kt 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.01 0.15 -0.02 -0.06 -0.16 -0.63 -0.54 -0.42 -0.5
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.32 0.46 0.54 0.39 0.54 0.11 0.5 0.45 0.16
Promet kt 0.01 0.03 0.08 0.21 0.35 0.42 0.61 1.01 0.54
Druga področja kt -0.38 -0.42 -0.45 -0.51 -0.59 -0.65 -0.73 -0.64 -0.65
Ubežni izpusti kt -0.02 0.01 0.02 0 0 0.14 0.01 0 -0.01
Industrijski procesi kt -0.06 -1.53 -1.3 -2.04 -1.86 -0.89 -1.58 -4.46 -4.49
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 -0 0.01 0.02 0 -0.02 -0.01
Kmetijstvo kt -0.44 0.65 -0.58 0.49 1.2 -0.15 0.18 0.2 0.22
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2009
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.72 0.72 0.87 0.7 0.67 0.6 0.25 0.28 0.41 0.34
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.79 1.09 1.24 1.32 1.17 1.31 0.91 1.28 1.23 0.95
Promet kt 1.5 1.49 1.49 1.53 1.64 1.79 1.84 1.98 2.31 1.89
Druga področja kt 10.26 9.9 9.86 9.84 9.79 9.72 9.67 9.62 9.68 9.67
Ubežni izpusti kt 0.11 0.1 0.12 0.12 0.11 0.11 0.12 0.12 0.11 0.11
Industrijski procesi kt 3.47 3.39 2.21 2.39 2.15 1.94 2.95 2.56 0.2 0.19
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt 2.52 2.32 2.81 2.26 2.74 3.06 2.46 2.6 2.61 2.62
Odpadki kt 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt -0.01 0.14 -0.02 -0.05 -0.13 -0.48 -0.44 -0.32 -0.38
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.31 0.45 0.53 0.38 0.52 0.12 0.5 0.44 0.17
Promet kt -0.01 -0.01 0.04 0.15 0.29 0.34 0.49 0.81 0.4
Druga področja kt -0.36 -0.4 -0.42 -0.48 -0.54 -0.59 -0.65 -0.58 -0.59
Ubežni izpusti kt -0.01 0.01 0.01 0 0 0 0.01 0 -0.01
Industrijski procesi kt -0.09 -1.27 -1.08 -1.32 -1.53 -0.52 -0.91 -3.27 -3.28
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt -0.2 0.29 -0.26 0.22 0.54 -0.06 0.08 0.09 0.1
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5 po virih glede na leto 2000 v obdobju 2001-2009
Viri: 

Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Oskrba z energijo kt 0.36 0.36 0.48 0.34 0.32 0.29 0.12 0.14 0.23 0.19
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.72 1.02 1.16 1.25 1.09 1.22 0.84 1.21 1.16 0.9
Promet kt 1.29 1.26 1.26 1.29 1.39 1.53 1.57 1.67 1.94 1.57
Druga področja kt 10.2 9.84 9.81 9.79 9.74 9.68 9.63 9.58 9.64 9.63
Ubežni izpusti kt 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02 0.02
Industrijski procesi kt 1.56 1.52 1 1.08 0.98 0.88 1.32 1.15 0.11 0.12
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt 0.35 0.33 0.39 0.32 0.36 0.4 0.33 0.36 0.35 0.36
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Oskrba z energijo kt 0 0.12 -0.02 -0.04 -0.07 -0.24 -0.22 -0.13 -0.17
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo kt 0.3 0.44 0.53 0.38 0.51 0.12 0.49 0.44 0.18
Promet kt -0.03 -0.03 0 0.1 0.24 0.28 0.38 0.65 0.28
Druga področja kt -0.36 -0.39 -0.41 -0.47 -0.53 -0.57 -0.62 -0.57 -0.58
Ubežni izpusti kt -0 0 0 0 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.04 -0.56 -0.48 -0.58 -0.68 -0.23 -0.41 -1.45 -1.44
Raba topil in drugih izdelkov kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kmetijstvo kt -0.02 0.04 -0.03 0.01 0.05 -0.02 0 0 0
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2.5 na prebivalca za države EU-27 leta 2009
Viri: 

National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje

Prikaži podatke
Estonija Portugalska Latvija Finska Slovenija Bolgarija Francija Poljska Romunija Danska
PM10 kt 24.81 124.77 26.6 49.03 15.47 58.81 452.02 263.39 144.49 35
PM2,5 kt 20.02 96.69 25.47 36.03 13.59 23.58 282.31 130.69 124.68 28.29
PM10 - PM2,5 kt 4.79 28.09 1.13 13 1.89 35.23 169.71 132.7 19.81 6.71
prebivalci po državah število 1340935 10617575 2270894 5300484 2010269 7640238 64004333 38115641 21528627 5475791
PM10 kg/preb 18.5 11.75 11.71 9.25 7.7 7.7 7.06 6.91 6.71 6.39
PM2,5 kg/preb 14.93 9.11 11.21 6.8 6.76 3.09 4.41 3.43 5.79 5.17
PM10 - PM2,5 kg/preb 3.57 2.64 0.5 2.45 0.94 4.61 2.65 3.48 0.92 1.22
Slovaška Malta Ciper Avstrija Švedska Madžarska Litva Španija Irska Češka
PM10 kt 31.92 2.2 4.09 35.56 39.23 37.78 12.26 159.61 14.93 34.93
PM2,5 kt 26.73 1.38 2.69 21.09 27.23 22.69 10.3 124.67 9.88 20.94
PM10 - PM2,5 kt 5.19 0.82 1.4 14.47 12 15.09 1.95 34.94 5.05 13.99
prebivalci po državah število 5400998 410290 789269 8318592 9182927 10045401 3366357 45283259 4401335 10381130
PM10 kg/preb 5.91 5.35 5.18 4.27 4.27 3.76 3.64 3.52 3.39 3.36
PM2,5 kg/preb 4.95 3.36 3.41 2.54 2.97 2.26 3.06 2.75 2.25 2.02
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.96 1.99 1.77 1.73 1.3 1.5 0.58 0.77 1.14 1.34
Belgija Italija Nemčija Nizozemska Združeno kraljestvo
PM10 kt 30.14 155.88 203.05 36.6 132.97
PM2,5 kt 19.71 123.91 110.17 19.46 81.09
PM10 - PM2,5 kt 10.44 31.97 92.87 17.14 51.88
prebivalci po državah število 10666866 59619290 82217837 16405399 61179256
PM10 kg/preb 2.83 2.61 2.47 2.23 2.17
PM2,5 kg/preb 1.85 2.08 1.34 1.19 1.33
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.98 0.53 1.13 1.04 0.84

Cilji

Količinski cilji za izpuste prašnih delcev v zakonodaji niso definirani. Zakonodaja določa mejne vrednosti za delce PM10 v zunanjem zraku.


Onesnaženost zraka z delci predstavlja enega najbolj perečih problemov na področju onesnaževanja okolja. Kljub dejstvu, da se izpusti delcev v zrak zmanjšujejo, ostaja onesnaženost zraka z delci nad dopustnimi in v zakonodaji predpisani mejami.

Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2009 znašali 20,6 kt, kar je dobrih 18 % manj kot leta 2000. Delci manjši od 10 µm (PM10) so se v obdobju 2000-2009 zmanjšali za 18 %. Leta 2009 so predstavljali 77 % izpustov skupnih delcev (15,8 kt). Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 57 %, iz česar sledi, da večino izpustov skupnih delcev in PM10 predstavljajo delci manjši od 2,5 µm. Njihov delež se je glede na leto 2000 zmanjšal za 11 % in je leta 2009 znašal 12,8 kt.

Izpusti vseh delcev so bili leta 2009 za 4 %, izpusti PM10in PM2.5 pa za 5% nižji kot leta 2008.

Analiza virov izpustov delcev različnih velikosti kaže, da so glavni vir delcev v zraku goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesne biomase v starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Zanimivo je, da delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz lesne biomase prevladujejo delci PM2.5. Leta 2009 so delci PM2.5 predstavljali 94 % izpustov vseh delcev v sektorju gospodinjstev. Drugi najpomembnejši vir je promet, delež katerega se giblje med 11 % (PM2.5) in 12 % (TSP in PM10). To, da se delež vira z manjšanjem delcev zmanjšuje, pomeni, da je delež manjših delcev v prometu manjši (69 %) kot v skupnih izpustih (72 %). Izpusti iz kmetijstva predstavljajo 28 % v izpustih skupnih prašnih delcev in samo dobra 2 % v izpustih PM2.5. Več kot pet odstotkov izpustov prispevajo še predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Glede na leto 2007 so se izpusti delcev najbolj zmanjšali iz industrijskih procesov zaradi implementacije Uredbe IPCC. Izpusti skupnega prahu so se zmanjšali za 83 % (2,9 kt), PM10 za 93 % (2,4 kt) in PM2.5 za 90 % (1,0 kt). Po drugi strani so se relativno najbolj povečali izpusti iz prometa in proizvodnje električne energije in toplote, absolutno pa izpusti iz prometa in široke rabe, kar lahko pripišemo večji rabi tekočih goriv.

Tudi glede na leto 2000 so se izpusti delcev leta 2009 daleč najbolj zmanjšali v industrijskih procesih, sledi proizvodnja električne energije in široka raba, najbolj pa so se povečale iz prometa in predelovalnih dejavnosti.

V primerjavi z ostalimi Evropskimi državami, ki spremljajo evidence o gibanju izpustov skupnih delcev (PM10 in PM2.5), se Slovenija uvršča med države, ki imajo visoke izpuste prašnih delcev na prebivalca. Najvišje izpuste na prebivalca imajo v Estoniji, sledita Latvija in Portugalska, najmanjše pa imata Velika Britanija in Nizozemska.

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Najbolj priporočljivi ukrepi za doseganje večje učinkovitosti za zmanjšanje izpustov PM10 v zunanjem zraku so zamenjava obstoječih malih kurilnih naprav na trda goriva s takimi, katerih izpusti PM10 ne presegajo 100g/GJ, vgradnja filtrov za delce v obstoječa vozila na dizelski pogon, javni razpisi, ki spodbujajo uporabo vozil, kurilnih naprav ter goriv z nizkimi izpusti delcev, načrtovanje in upravljanje prometa.

Zmanjševanje koncentracije delcev v zunanjem zraku je nujno, saj povišano onesnaženost okolja z delci v veliki meri povezujemo s porastom bolezni respiratornega in kardiovaskularnega sistema pri ljudeh.


Podatki o izpustih za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir: Airnet, Državne evidence izpustov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 2000-2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Podatki o predvidenih ukrepih so povzeti iz Operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (sprejeto 2009).
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Eurostat database
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva.
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2


TWITTER