KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.


Kazalec prikazuje izpostavljenost ultra-finim delcem (nanodelcem) v zunanjem zraku in zraku v notranjih prostorih.

Ultra-fini so majhni delci snovi - veliki od 1 do 100 milijardink metra (10-9 metrov). Zaradi svoje majhnosti imajo drugačne lastnosti, kot delci enake kemijske sestave, ampak večji. Zaradi spremenjenih lastnosti, imajo lahko taki delci tudi spremenjen vpliv na zdravje.

Ultra-finim delcem smo lahko izpostavljeni z vdihavanjem zunanjega zraka, onesnaženega z delci, Ti lahko vsebujejo tudi različne strupene elemente in spojine. Zrak je lahko z ultra-finimi delci onesnažen zaradi naravnih vzrokov (erupcije vulkanov, erozije) in človeškega delovanja - industrijskih izpustov, prometa, kurišč, varjenja, brušenja, ognjemetov. Ultra-fini delci nastajajo pri termični obdelavi hrane, uporabi različnih električnih aparatov, kajenju, prižiganju sveč, pri kurjenju v kaminih, zaradi uporabe osvežilcev zraka, laserskih printerjev, kar ni splošno znano.   

Epidemiološke študije zraka onesnaženega z ultra-finimi delci so pokazale vplive na respiratorni sistem, kardiovaskularni sistem, živčni in imunski sistem. Študije so pokazale tudi, da obstaja realna možnost škodljivega vpliva na embrionalni razvoj. Posebno tveganje lahko obstaja za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike. Ultra-fini delci so lahko toksični za bakterije, alge, nevretenčarje in ribe ter sesalce.


Grafi

Slika ZD30-1: Mediane koncentracij števila delcev (10-100 nm) v zunanjem zraku, mesta, ki so sodelovala pri projektu UFIREG, maj 2012 do april 2014
Viri: 

UFIREG projekt, 2014

Slika ZD30-2: Nihanja koncentracij števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku glede na letne čase, mesta, ki so sodelovala pri projektu UFIREG, maj 2012 do april 2014
Viri: 

UFIREG projekt, 2014

Opomba: 

Opomba 1: Chernivtsi, Ukrajina od januarja 2013 do decembra 2014.

Opomba 2: Črna črta predstavlja mediano.

Slika ZD30-3: Povprečne koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku, Kopenhagen, 2001 do 2011
Viri: 

The Danish Environmental Protection Agency, 2015

Prikaži podatke

Ultrafine particles source

Cmax (particles/cm3)

Flat iron (without steam) on a cotton sheet

550

Flat iron (with steam) on a cotton sheet

7200

Air-freshener spray

29900

Scented candles

69600

Pure wax candle

241500

Electric stove

111500

Radiator

218400

Vacuum cleaner with full bag

21400

Vacuum cleaner (motor) without bag

38300

Cigarette

213300

Gas stove

79600

Heater

116800

Frying meat

150900

Slika ZD30-4: Koncentracije števila ultra-finih delcev merjene v testni komori pri izvajanju različnih aktivnosti v notranjih prostorih
Viri: 

Danska agencija za okolje, 2015; Afshari et al., 2005

Prikaži podatke

Vir ultra-finih delcev

Cmax (število delcev/cm3)

Likalnik (brez pare) na bombažni rjuhi

550

Likalnik (s paro) na bombažni rjuhi

7200

Osvežilec zraka v spreju

29900

Dišeča sveča

69600

Navadna sveča

241500

Električni štedilnik

111500

Radiator

218400

Sesalnik s polno vrečko

21400

Sesalnik brez vrečke

38300

Cigareta

213300

Plinski štedilnik

79600

Grelec

116800

Cvrtje mesa

150900

Slika ZD30-5: Prispevki različnih aktivnosti k celotni dnevni izpostavljenosti ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov
Viri: 

Danska agencija za okolje; Bekö et al., 2013


Cilji

  • Prepoznati in obvladovati tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti ultra-finim delcem iz zraka
  • Zagotoviti izvajanje meritev koncentracij števila delcev v zunanjem zraku v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, na različnih merilnih mestih ter obdelavo pridobljenih podatkov
  • Ozaveščati javnost o prisotnosti ultra-finih delcev v zraku notranjih prostorov

Izpostavljenost ultra-finim delcem v zunanjem zraku v mestih je zelo odvisna od meteoroloških razmer, konfiguracije mesta in virov onesnaženja: ogrevanja, gostote prometa, ognjemetov, kurjenja kresov, drugih odprtih kurišč (npr. žarov). Z zmanjševanjem prometa, uporabo vozil z nižjimi izpusti, boljšim kroženjem zraka in zmanjševanjem kurjenja biomase ter ognjemetov, se lahko zmanjšajo koncentracije ultra-finih delcev v zunanjem zraku. Rezultati meritev so odvisni od konkretne lokacije (oddaljenosti od ceste, centra mesta, meteoroloških razmer npr. smeri vetra) - bolj kot pri meritvah PM10 in PM2,5, pa tudi od letnih časov.

Meritve v Ljubljani so pokazale, da je onesnaženost z ultra-finimi delci podobna, kot v drugih mestih, v katerih so v istem obdobju izvajali meritve (Augsburg, Chernivtsi, Dresden, Praga). Povprečne koncentracije števila ultra-finih delcev v zraku Köbenhavna, izmerjene na Ørstedovem inštitutu v Köbenhavnu, so primerljive s koncentracijami, izmerjenimi v Ljubljani (Danska agencija za okolje, 2015). Koncentracije, ki so izmerjene na zelo prometni cesti v Köbenhavnu so bistveno (približno trikrat!) višje. Zato bi bilo zelo koristno meriti koncentracije v Ljubljani na bolj prometno izpostavljenem (bolj onesnaženem) mestu, ter tudi v drugih slovenskih mestih. V Ljubljani je bilo onesnaženje največje pozimi, v Pragi pa nasprotno, poleti. To potrjuje, da na onesnaženje vplivajo zelo različni faktorji. 

Če upoštevamo vrednost mediane za meritve ultra-finih delcev v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 (5280 delcev/cm3) in dnevni volumen vdihanega zraka za odraslo osebo (20 m3), groba ocena dnevne izpostavljenosti pokaže 10,6 x 1010 ultra-finih delcev na dan. Če za odrasle osebe upoštevamo telesno težo 70 kg znaša izpostavljenost odraslih oseb 1,5 x 109 ultra-finim delcem/kg telesne teže na dan. Za 1 leto stare otroke bi bila (z upoštevanjem vrednosti izmerjene v Ljubljani in dnevnega volumna vdihanega zraka 30 m3) groba ocena izpostavljenosti 15,8 x 1010 delcem na dan. Z upoštevanjem telesne teže 11,6 kg pa je izpostavljenost 1 leto starih otrok 1,36 x 1010 ultra-finih delcev/kg telesne teže dan.  

Če naredimo grobo oceno izpostavljenosti z upoštevanjem dnevne izpostavljenosti ultra-finim delcem, kot so jo izmerili v danskem okolju (3,3 x 105 delcev/cm3 uro) in dnevni volumen vdihanega zraka za odraslo osebo (20 m3), groba ocena dnevne izpostavljenosti pokaže 10,6 x 1010 ultra-finih delcev na dan. Zato za odrasle osebe z upoštevanjem telesne teže 70 kg znaša izpostavljenost odraslih oseb 3,9 x 109  ultra-finim delcem/kg telesne teže na dan. Za 1 leto stare otroke bi bila dnevna izpostavljenost ultra-finim delcem, kot so jo izmerili v danskem okolju (3,3 x 105 delcev/cm3 uro) ter dnevnega volumna vdihanega zraka za 1 leto starega otroka (30 m3) groba ocena izpostavljenosti 10,6 x 1010 ultra-finih delcev na dan. Z upoštevanjem telesne teže 11,6 kg pa je izpostavljenost 1 leto starih otrok 3,5 x 1010 ultra-finih delcev/kg telesne teže dan.  

Ultra-fini delci v zraku zaprtih prostorov nastajajo v različnih koncentracijah pri različnih aktivnostih: likanju, prižiganju sveč, uporabi različnih električnih aparatov (sesalca), pri kuhanju, praženju, kajenju. Izmerjene koncentracije so v razponu od 550 delcev/cm3 zraka (pri likanju brez pare) do 241,5 x 103 pri gorenju navadnih sveč (Afshari et al., 2005). V različnih zaprtih prostorih potekajo različne aktivnosti, zato je izpostavljenost ultra-finim delcev lahko zelo različna (Bekö et al., 2013). Laserski printerji in fotokopirni stroji lahko sproščajo precejšnje koncentracije delcev v zrak v zaprtih prostorov (do 23,6 x 103). Razen v domačem okolju in v pisarnah so tudi v restavracijah izmerili visoke vrednosti ultra-finih delcev (v času 27–128 minut so izmerili od 10 x 103 do 228 x 103 delcev na cm3; Wallace in Ott, 2011). Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku zaprtih prostorov je tako odvisna od aktivnosti, ki se v prostorih dogajajo, časa, ki ga prebijemo v teh prostorih in od ventilacije.

Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva (celo nekoliko večja) izpostavljenosti ultra-finim delcem iz zunanjega zraka. Ne smemo pozabiti, da gre za oceno pri kateri so prisotne številne negotovosti (izpostavljenost je lahko bistveno manjša in tudi večja, odvisna od aktivnosti v prostoru, ki proizvaja ultra-fine delce, časa, ki ga prebijemo v prostoru, prezračevanja prostora, aktivnosti osebe).

Zaenkrat še ni zakonodaje, ki bi predpisovala mejne koncentracije ultra-finih delcev v zunanjem zraku ali v zraku notranjih prostorov. Predpisane strožje omejitve koncentracij trdnih delcev (fini delci PM10 in PM2,5) niso primerne za ultra-fine delce, ker ultra-fini delci zaradi majhnosti le malo prispevajo k masni koncentraciji delcev PM10 ali PM2,5.

Zaradi kompleksnosti meritev, cene in odsotnosti zakonodaje žal v Sloveniji ni na voljo veliko informacij o onesnaženosti zunanjega in notranjega zraka z ultra-finimi delci.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po Parmski deklaraciji o okolju in zdravju in Akcijskem načrtu za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020

Vir podatkov: UFIREG projekt (Nihanja koncentracij števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku glede na letne čase)

Skrbnik podatkov: UFIREG projekt

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

  • Podatki o ultra-finih delcih v zraku petih evropskih mest, vključno z Ljubljano, so predstavljeni za obdobje od maja 2012 do aprila 2014. Frekvenca zbiranja teh podatkov ni opredeljena, ker so podatki pridobljeni za čas trajanja projekta.

Metodologija obdelave podatkov:

  • Izpostavljenost ultra-finim delcem v Ljubljani je bila izračunana z upoštevanjem median koncentracij števila delcev v kubičnem centimetru zraka. 

Za izpostavljenost z vdihavanjem so bile upoštevane kratkotrajne inhalacijske vrednosti:

za otroke stare 1 leto so upoštevane povprečne vrednosti 1–2 let starih otrok 2,1 x 10-2 m3/minuto, za srednjo raven aktivnosti (iz dokumenta EPA, 2008),

za odrasle je bila upoštevana vrednost 1,25 m3/uro (iz dokumenta HEEG Opinion, 2012).

Za telesno težo otrok starih od 1 leto je upoštevana teža za otroke 1-3 let, oziroma 11,6 kg (iz dokumenta EFSA, 2012).

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Slabosti: Podatki za potrebe kazalca so dostopni le a čas trajanja projekta, od maja 2012 do aprila 2014. Podatki o kakovosti zraka v notranjih prostorih za Slovenijo niso na voljo.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zunanji zrak: podatki so zanesljivi. 

Zrak v notranjih prostorih: za Slovenijo ni meritev.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

        Relevantnost: 1

        Točnost: 2 (podatkovne vrzeli)

        Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)

        Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)

 

Podatki za druge države

Vir podatkov: UFIREG (zunanji zrak), Danska agencija za okolje (zrak v notranjih prostorih), članki navedeni v literaturi

Skrbnik podatkov: Danska agencija za okolje (zrak v notranjih prostorih)

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016  

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

  • Podatki o ultra-finih delcih v zraku petih evropskih mest, vključno z Ljubljano, so predstavljeni za obdobje od maja 2012 do aprila 2014. Frekvenca zbiranja teh podatkov ni opredeljena, ker so podatki pridobljeni za čas trajanja projekta.
  • Povprečne koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku za Copenhagen so za obdobje 2001 do 2011 pridobljene od Danske agencije za okolje in sicer v okviru projekta UFIREG. Frekvenca zbiranja podatkov ni znana.
  • Podatki o prispevkih različnih aktivnosti k celotni dnevni izpostavljenosti ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov so pridobljeni od Danske agencije za okolje.

Metodologija obdelave podatkov:

  • Izpostavljenost ultra-finim delcem v Ljubljani je bila izračunana z upoštevanjem median koncentracij števila delcev v kubičnem centimetru zraka. 

Za izpostavljenost z vdihavanjem so bile upoštevane kratkotrajne inhalacijske vrednosti:

za otroke stare 1 leto so upoštevane povprečne vrednosti 1–2 let starih otrok 2,1 x 10-2 m3/minuto, za srednjo raven aktivnosti (iz dokumenta EPA, 2008),

za odrasle je bila upoštevana vrednost 1,25 m3/uro (iz dokumenta HEEG Opinion, 2012).

Za telesno težo otrok starih od 1 leto je upoštevana teža za otroke 1-3 let, oziroma 11,6 kg (iz dokumenta EFSA, 2012).

  • Metodologija obdelave podatkov za povprečne koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku za Copenhagen in za opredelitev prispevka različnih aktivnosti k celotni dnevni izpostavljenosti ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov ni znana.

Geografska pokritost: Zunanji zrak: Nemčija, Ukrajina, Češka, Danska. Zrak v notranjih prostorih: Danska, ZDA.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:

Slabosti:

Zunanji zrak: podatki o meritvah so na voljo le za ultra-fine delce v zraku od maja 2012 do aprila 2014. Zrak v notranjih prostorih: od držav primerljivih Sloveniji so na voljo le podatki iz Danske.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zunanji zrak: podatki so zanesljivi. 

Zrak v notranjih prostorih: težko je oceniti zanesljivost.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

        Relevantnost: 1

        Točnost: 2 (podatkovne vrzeli)

        Časovna primerljivost: 2 (nepopoln podatkovni niz)

        Prostorska primerljivost: 2 (nezadovoljiva prostorska pokritost)

 

Drugi viri in literatura

  1. Afshari A, Matson U, Ekberg LE (2005). Characterization of indoor sources of fine and ultrafine particles: a study conducted in a full-scale chamber Indoor Air 15: 141–150.
  2. Bekö G, Weschler CJ, Wierzbicka A, Karottki DG, Toftum J, Loft S, Clausen G (2013). Ultrafine particles: exposure and source apportionment in 56 Danish homes. Environmental science & technology, 47(18), 10240-10248.
  3. Danska agencija za okolje (2015). Exposure to nanomaterials from the Danish Environment. Environmental project, (1633).
  4. EFSA Scientific Committee (2012). Guidance on selected default values to be used by the EFSA Scientific Committee, Scientific Panels and Units in the absence of actual measured data. EFSA journal, 10(3), 2579
  5. EPA (2008). Child-Specific Exposure Factors Handbook (EPA/600/R-06/096F)
  6. HEEG Opinion Default human factor values for use in exposure assessments for biocidal products (2012).
  7. UFIREG projekt (2014). Environmental Health report.
  8. Wallace L, Ott W (2011). Personal exposure to ultrafine particles. Journal of Exposure Science and Environmental Epidemiology, 21(1), 20.


TWITTER