KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Eko inovacijski sestavljeni indeks 2017 za Slovenijo razkriva, da Slovenija v vseh petih komponentah indeksa deluje precej dobro in celo nad povprečjem EU razen v komponenti učinkovitosti rabe virov.


Kazalec prikazuje različne vidike eko inovacij na podlagi 16 kazalnikov Observatorija za eko inovacije, razvrščenih v pet komponent (tematskih področij): vlaganje v eko inovacije, eko inovacijske dejavnosti, učinki eko inovacij, družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij in učinkovitost rabe virov.

Eko inovacija je „vsaka inovacija, ki pripomore dosegati cilje trajnostnega razvoja z zmanjšanjem vplivov na okolje, povečanjem odpornosti na okoljske pritiske ali z učinkovitejšo in odgovornejšo rabo naravnih virov“ (Odločba št. 1639/2006 / ES o vzpostavitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije).


Grafi

Slika PG09-1: PG09-1 Vlaganje v eko inovacije
Viri: 
Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2016-2017 , Evropska komisija (2019)
Prikaži podatke

EU povprecje [Indeks]

Slovenija 2017 [Indeks]

Slovenija 2016 [Indeks]

Slovenija 2015 [Indeks]

Slovenija 2014 [Indeks]

Slovenija 2013 [Indeks]

Slovenija 2012 [Indeks]

Slovenija 2011 [Indeks]

Slovenija 2010 [Indeks]

Vladna proracunska sredstva za raziskave in razvoj ter izdatki za raziskave in razvoj

0,57

0,66

0,45

0,36

0,30

0,38

0,27

0,32

0,32

Skupaj osebje in raziskovalci za raziskave in razvoj

0,52

0,67

0,65

0,70

0,73

0,69

0,48

0,53

0,49

Skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi

0,31

0

0

0

0

0

0

0

0

EI Indeks vlaganj (povprecje)

1

0,14

0,72

0,78

0,87

0,85

0,64

0,81

0,65

Slika PG09-2: PG09-2 Eko inovacijske dejavnosti
Viri: 
Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2016-2017 , Evropska komisija (2019)
Prikaži podatke

EU povprecje [Indeks]

Slovenija 2017 [Indeks]

Slovenija 2016 [Indeks]

Slovenija 2015 [Indeks]

Slovenija 2014 [Indeks]

Slovenija 2013 [Indeks]

Slovenija 2012 [Indeks]

Slovenija 2011 [Indeks]

Slovenija 2010 [Indeks]

Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi znotraj podjetja

0,53

0,60

0,60

Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi za koncnega uporabnika

0,50

0,75

0,75

Registrirane organizacije z ISO 14001

0,30

0,32

0,23

0,32

0,42

0,43

0,40

0,48

0,71

EI indeks dejavnosti (povprecje)

1

0,12

0,12

0,76

0,97

0,95

0,95

0,11

0,18

Slika PG09-3: PG09-3 Ucinki eko inovacij
Viri: 
Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2016-2017 , Evropska komisija (2019)
Prikaži podatke

EU povprecje [Indeks]

Slovenija 2017 [Indeks]

Slovenija 2016 [Indeks]

Slovenija 2015 [Indeks]

Slovenija 2014 [Indeks]

Slovenija 2013 [Indeks]

Slovenija 2012 [Indeks]

Slovenija 2011 [Indeks]

Slovenija 2010 [Indeks]

Patenti, povezani z eko inovacijami

0,43

0,27

0,43

0,26

0,26

0,18

0,13

0,13

0

Publikacije, povezane z eko inovacijami

0,32

0,80

0,45

0,63

0,38

0,65

0,48

0,18

Pokritost eko inovacij z elektronskimi mediji

0,35

0,61

0,66

0,21

0,16

0,25

0,43

0,28

EI indeks ucinkov (povprecje)

1

0,15

0,15

0,92

0,69

0,96

0,96

0,57

0

Slika PG09-4: PG09-4: Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij
Viri: 
Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2016-2017 , Evropska komisija (2019)
Prikaži podatke

EU povprecje [Indeks]

Slovenija 2017 [Indeks]

Slovenija 2016 [Indeks]

Slovenija 2015 [Indeks]

Slovenija 2014 [Indeks]

Slovenija 2013 [Indeks]

Slovenija 2012 [Indeks]

Slovenija 2011 [Indeks]

Slovenija 2010 [Indeks]

Izvoz proizvodov iz eko industrije

0,60

0,57

0,45

0,45

0,49

0,45

0,60

0,49

0,38

Zaposlenost v eko industriji

0,37

0,52

0,55

0,96

0,80

0,07

1

1

1

Prihodek od prodaje v eko industriji

0,37

0,56

0,50

0,79

1

0,13

1

1

0,47

Indeks družbeno-ekonomskih rezultatov (povprecje)

1

0,12

0,12

0,14

0,14

0,42

0,23

0,22

0,16

Slika PG09-5: PG09-5 Učinkovitost rabe virov
Viri: 
Observatorij za eko inovacije, Profil države Slovenije 2016-2017 , Evropska komisija (2019)
Prikaži podatke

EU povprecje [Indeks]

Slovenija 2017 [Indeks]

Slovenija 2016 [Indeks]

Slovenija 2015 [Indeks]

Slovenija 2014 [Indeks]

Slovenija 2013 [Indeks]

Slovenija 2012 [Indeks]

Slovenija 2011 [Indeks]

Slovenija 2010 [Indeks]

Snovna produktivnost

0,45

0,32

0,44

0,39

0,39

0,36

0,26

0,08

0,08

Produktivnost vode

0,17

0,10

0,18

0,31

0,31

0,31

0,31

0,31

0,31

Energijska productivnost

0,51

0,28

0,30

0,35

0,32

0,32

0,44

0,34

0,33

Intenzivnost emisij toplogrednih plinov

0,56

0,42

0,40

0,40

0,40

0,43

0,52

0,51

0,49

Učinkovitost rabe virov (povprecje)

1

0,66

0,69

0,68

0,67

0,65

0,70

0,62

0,59


Cilji

Nizkoogljično krožno gospodarstvo (Cilj 8 iz Strategije razvoja Slovenija do 2030), ki ga bo možno doseči s spodbujanjem inovacij ter drugimi ukrepi.


Eko inovacije in zelene tehnologije so ključnega pomena za prihodnost Evrope in jedro politik Evropske unije. Gospodarska blaginja in blaginja EU sta neločljivo povezana z njenim naravnim okoljem, svetovno povpraševanje po obnovljivih virih energije in snovna učinkovitost bo v prihodnjih letih vir delovnih mest in gospodarske rasti. Dejansko so zelene evropske industrije že v razcvetu; sektor okoljske industrije se je med letoma 2000 in 2011 povečal za več kot 50%, kar je edini gospodarski sektor, ki dobro deluje vse od ekonomske krize 2008. Več kot 3 milijone ljudi je že zaposlenih v eko industriji v EU, evropska podjetja pa oskrbujejo tretjino svetovnega trga za zelene tehnologije - trg, ki danes znaša 1 bilijon EUR in se bo po pričakovanjih v petih letih podvojil. Zato imajo eko inovacije velik potencial kot gonilo delovnih mest in rasti.

Observatorij za eko inovacije (Eco-Innovation Observatory - EIO) je pobuda, ki jo financira Generalni direktorat Evropske komisije za okolje. Observatorij za eko inovacije v imenu Evropske komisije pripravljala profile držav z namenom spodbujanja izmenjave izkušenj o eko inovacijah in najboljših praksah. Namen profilov držav je pomagati pri osredotočanju na ukrepe, dosežke, regulativni razvoj in trende na nacionalni ravni, ki so pomembni za eko inovacije.

Po podatkih Observatorija za eko inovacije znaša skupni eko inovacijski indeks 2017 za Slovenijo 115, kar je Slovenijo uvrstilo med šest najboljših, vodilnih  eko inovativnih držav; v ospredju so le Švedska, Nemčija, Finska, Danska in Luksemburg. Uvrstitev Slovenije se je povečala s 15. v letu 2013, 13. v letu 2015 in na 6. mesto v letu 2017. Torej eko inovacijski sestavljeni indeks 2017 za Slovenijo razkriva, da Slovenija v vseh petih komponentah indeksa deluje precej dobro in celo nad povprečjem EU, razen v komponenti učinkovitosti rabe virov. Prav tako se je slovenska uspešnost nekoliko poslabšala v komponenti družbeno-ekonomski rezultati, in sicer s 136% povprečja EU v letu 2015 na 123% v letu 2017.

Vlaganje v eko inovacije (Eco-innovation inputs)

Na splošno se je Slovenija dobro odrezala na področju vlaganja v eko inovacije, kjer je v letu 2017 dosegla 141% povprečja EU in se uvrstila na 5. mesto med 28 državami članicami EU. Slovenija je izboljšala vlaganje v eko inovacije z državnimi proračunskimi sredstvi in ​​izdatki za raziskave in razvoj (kot delež BDP). Skupno število osebja in raziskovalcev v raziskovalni in razvojni dejavnosti (kot delež celotne zaposlenosti) se je rahlo zmanjšalo iz 1,68% v letu 2014 na 1,59% v letu 2017, vendar ostaja nad povprečjem EU (1,32%). Žal ni podatka za skupno vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi.

Eko inovacijske dejavnosti (Eco-innovation activities)

Slovenija je v povprečju dosegla 124% povprečja EU in sedmo mesto v okviru komponente eko inovacijske dejavnosti. Tako  je Slovenija v letu 2017 dosegla indeks 0,60 nad povprečjem EU (0,53) glede podjetij, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi (podatki za leto 2014).  Slovenija (z indeksom 0,75) je bila v primerjavi s podjetji, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi, ki jih je dobil končni uporabnik (podatki za leto 2014), precej nad povprečjem EU (0,50). Ker podatki za prejšnja leta za ta dva kazalnika EIO niso na voljo, ni mogoče oceniti razvoja le-teh. V zvezi z ISO 14001 registriranimi organizacijami (na milijon prebivalcev, podatki za leto 2016) kazalnik EIO kaže, da se je uspešnost Slovenije od leta 2010 zmanjševala iz indeksa 0,71 na 0,32 v letu 2017 (povprečje EU je bilo v letu 2017 - 0,30). Število registriranih organizacij ISO 14001 se je v Sloveniji gibalo od 218 v letu 2010, 173 v letu 2016, do 223 leta 2017  (povprečje EU v letu 2017 je bilo 218).

Učinki eko inovacij (Eco-innovation outputs)

Slovenija je dobro delovala na področju učinkov eko inovacij, saj je v letu 2017 dosegla 153% povprečja EU (le 92% v letu 2015) in je tako pristala na 5. mestu v EU. Komponenta sestavljenega indeksa rezultatov eko inovacij kaže, da se je indeks medijske pokritosti z eko-inovacijskimi vsebinami (na število elektronskih medijev) znatno povečal v letih 2016 in 2017 v primerjavi z letom 2015 (z 0,21 v letu 2015 na 0,61 v letu 2017) in tako presegel raven EU povprečja (0,35 leta 2017). Podobno se je indeks publikacij v zvezi z ekološkimi inovacijami (na milijon pop) povečal z 0,63 v letu 2015 na 0,80 v letu 2017 (podatki za leto 2016) in tako presegel povprečje EU 0,32. Vendar pa indeks patentov, povezanih z ekološkimi inovacijami, ostaja nizko, tj. 0,27 (na milijon pop) v letu 2017 (podatki iz leta 2014) v primerjavi s 0,43 v letu 2016 in 0,26 v letu 2015, kar pomeni, da povprečje EU v letu 2017 ne dosega 0,43.

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij

Na splošno je Slovenija dosegla 123% povprečja EU in dosegla 4. mesto na področju družbeno-ekonomskih rezultatov eko inovacij.

Slovenija je leta 2017 z indeksom 0,57 prišla blizu povprečja EU (0,60) glede izvoza izdelkov iz eko industrij  (% celotnega izvoza). Indeks zaposlovanja v eko industriji (% celotne zaposlenosti v vseh družbah, podatki za leto 2016) se je zmanjšal z 0,96 v letu 2015 na 0,52 v letu 2017, vendar ostaja nad povprečjem EU (0,37 leta 2017). Podobno se je promet (prihodki) v eko industriji (% vseh prihodkov vseh podjetij, podatki za leto 2016) zmanjšal z 0,79 v letu 2015 na 0,56 v letu 2017, vendar je še vedno precej nad povprečjem EU v letu 2017 (0,37).

Učinkovitost rabe virov (Resource efficiency outcomes)

Podroben prikaz petih komponent sestavljenega indeksa EIO eko inovacij za Slovenijo v letih 2011–2017 potrjuje, da izidi učinkovitosti rabe virov predstavljajo najšibkejšo komponento indeksa eko inovacij za Slovenijo. Področje učinkovitosti rabe virov (produktivnost snovi, produktivnost vode, energetska produktivnost in intenzivnost emisij toplogrednih plinov) je doseglo indeks 66, kar je 8. najslabše mesto v EU, precej pod EU povprečjem in trikrat slabše kot v primeru vodilnih držav EU, tj. v Luksemburga (183) in Italije (180). Ta indeks je v primerjavi s povprečjem EU od leta 2010 celo stagniral med 60 in 70%. Tako je v zadnjih letih Slovenija uspela nekoliko izboljšati le indeks produktivnosti snovi, ki ponazarja BDP, ki ga ustvarja poraba snovi v državi. Po drugi strani pa je indeks produktivnosti vode, ki prikazuje BDP, ki ga ustvarja poraba vode v gospodinjstvih, indeks energetske produktivnosti, ki prikazuje BDP, ustvarjen z domačo porabo energije, in indeks intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, ki prikazuje BDP, ustvarjen z domačo porabo energije, poslabšala. Izboljšanje komponente učinkovitosti virov je zato v prihodnje še vedno eden glavnih izzivov za Slovenijo.

 

V letu 2014 je bil v Sloveniji sprejet Operativni program za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP 2014 – 2020), katerega cilj je med drugim okrepiti prizadevanja predvsem na področju raziskav in razvoja, povečati inovacijski potencial malih in srednje velikih podjetij (MSP), spodbujati učinkovito rabo virov in zmanjšati pritiske na okolje (OP EKP 2014 – 2020). Sprejeta je bila tudi Strategija pametne specializacije Slovenije (september 2015), ki je podlaga za črpanje dela sredstev iz OP EKP 2014 – 2020) in Strategija razvoja Slovenije 2030 (december 2017), ki je prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo postavila kot enega od dvanajstih ciljev. V letu 2018 je bil objavljen tudi dokument Kažipot v krožno gospodarstvo.

 


Cilji in pravna podlaga

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

           https://ec.europa.eu/environment/ecoap/sites/ecoap_stayconnected/files/eio_brief_eu_eco-innovation_index_2017_final.pdf

Podatki so v celoti privzeti iz rednega poročila Profil države Slovenije 2016-2017 za Observatorij za eko inovacije.

Podatki so predstavljeni za obdobje 2010- 2017. Zbirajo se na letni ravni. Podatki za eko inovacije so letno objavljeni na spletnih straneh evropske Komisije, na platformi observatorija za eko inovacije.

Observatorij za eko inovacije (Eco-Innovation Observatory - EIO) deluje kot platforma za strukturirano zbiranje in analizo široke palete informacij o eko inovacijah, zbranih iz celotne Evropske unije in ključnih gospodarskih regij po vsem svetu. S tem zagotavlja prepotreben integriran vir informacij o eko inovacijah podjetjem in ponudnikom inovacijskih storitev ter zagotavljanja trdne osnove za sprejemanje odločitev za razvoj politike. Observatorij razume eko inovacije kot prepričljiv pojav, ki je prisoten v vseh gospodarskih sektorjih in je zato pomemben za vse vrste inovacij, saj opredeljuje eko inovacije kot: „Eko-inovacija je vsaka inovacija, ki zmanjšuje uporabo naravnih virov in zmanjšuje sproščanje škodljivih snovi.«

Observatorij razvija integriran vir informacij in vrsto analiz o trendih in trgih eko inovacij ter se usmerja na podjetja, ponudnike inovacijskih storitev, oblikovalce politik ter raziskovalce in analitike.

Komponenta družbeno-ekonomskih rezultatov eko inovacij  kaže precej velika nihanja med leti 2011, 2013 in 2015. Tako je treba upoštevati, da so bile v letih 2013 in 2015 uporabljene različne baze podatkov in je pri primerjanju teh kazalnikov potrebna previdnost. Zato pa ima baza podatkov za leti 2015 in 2017 veliko boljšo pokritost podjetij.

Eko inovacijski pregled (Eco-IS) in indeks eko inovacij (https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/index_en) ponazarjata uspešnost eko inovacij v državah članicah.  Eco-IS ima pet komponent oz. tematskih področij s kazalci:

  • Vlaganje v eko inovacije (Eco-innovation inputs)

Inputi za eko inovacije obsegajo naložbe (v finančne ali človeške vire), katerih namen je spodbuditi eko inovacije. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- vladna proračunska sredstva za raziskave in razvoj ter izdatki za raziskave in razvoj (delež  BDP)

- skupaj osebje in raziskovalci za raziskave in razvoj (delež od celotne zaposlenosti)

- skupna vrednost zelenih naložb v zgodnji fazi (USD / prebivalca)

  • Eko inovacijske dejavnosti (Eco-innovation activities)

Eko inovacijske dejavnosti vključujejo kazalnike za spremljanje področja uporabe in obsega eko-inovacijskih dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja. Komponenta se osredotoča na prizadevanja in dejavnosti in ne na dejanske rezultate inovacijskih dejavnosti. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi znotraj podjetja (% vseh podjetij)

- Podjetja, ki so uvedla inovacijo z okoljskimi koristmi za končnega uporabnika, (% vseh podjetij)

- ISO 14001 registrirane organizacije (na milijon prebivalcev)

  • Učinki eko inovacij (Eco-innovation outputs)

Outputi eko inovacij opisujejo takojšnje rezultate dejavnosti eko inovacij. Kazalniki v tej komponenti se uporabljajo za spremljanje tega, v kolikšnem obsegu se znanje, ki ga ustvarjajo podjetja in raziskovalci, nanaša na eko inovacije. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- patente, povezane z eko inovacijami (na milijon prebivalcev)

- akademske publikacije, povezane z eko inovcijami (na milijon prebivalcev)

- medijska pokritost, povezana z eko inovacijami (na število elektronskih medijev)

  • Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij (Socio-economic outcomes)

Družbeno-ekonomski rezultati eko inovacij prikazujejo širše učinke ekoinovacijskih dejavnosti za družbo in gospodarstvo. To vključuje spremembe v zaposlovanju, poslovnem uspehu ali izvozu, ki so lahko povezane z dejavnostmi eko inovacij. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- izvoz proizvodov iz eko industrije (% celotnega izvoza)

- zaposlenost v eko industriji in krožnem gospodarstvu (% celotne zaposlenosti v vseh podjetjih)

- prihodki od prodaje v eko industriji in krožnem gospodarstvu (% vseh prihodkov v vseh podjetjih)

  • Učinkovitost rabe virov (Resource efficiency outcomes)

Učinkovitost rabe virov se nanaša na širše učinke eko inovacij na izboljšano produktivnost virov. Eko inovativnost ima lahko dvakraten pozitiven učinek na učinkovito rabo virov: lahko poveča ustvarjeno ekonomsko vrednost, hkrati pa zmanjša pritiske na naravno okolje. Kazalniki v Eco-IS vključujejo:

- snovna produktivnost (BDP / domača poraba snovi)

- produktivnost vode (BDP / vodni odtis)

- energijska produktivnost (BDP / bruto notranja poraba energije)

- intenzivnost emisij toplogrednih plinov (CO2e / BDP)

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Ni še na voljo podatkov za Slovenijo za leto 2018. 

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zaradi uporabe različnih baz podatkov za  posamezna leta je pri primerjanju teh kazalnikov potrebna previdnost.

  • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 

- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  •  Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2

- Relevantnost: 1
- Točnost: 2
- Časovna primerljivost: 2
- Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura


TWITTER