KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije v Republiki Sloveniji 22,0 odstoten in je bil za 2,2 odstotne točke višji kot leta 2005. Pri doseganju nacionalnega cilja OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija na kritični poti, saj je pod indikativno trajektorijo iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE). V obdobju do leta 2020 bi bilo treba delež povečati še za 3,0 odstotne točke, kar je izjemno zahtevno, saj se je od sprejema AN OVE leta 2010 delež povečal le za 0,9 odstotne točke. Za predvidenim razvojem bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije.


Kazalec delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije prikazuje rabo obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. Raba obnovljivih virov zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, energije okolja, vode in vetra. Za hidroenergijo in vetrno energijo se uporablja normalizirane vrednosti proizvodnje električne energije – 15 letno povprečje.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije nakazuje napredek pri zmanjšanju vpliva rabe energije na okolje (npr. preko nižjih izpustov  TGP in onesnaževal zraka). Vendar se je treba zavedati, da tudi povečanje rabe OVE prispeva negativen vpliv na pokrajino (raba površja), habitate in ekosisteme  preko izgradnje dodatnih zmogljivosti, rabe vode, pridelave biogoriv, pridobivanja biomase ali pridobivanja surovin za proizvodnjo sončnih celic. Zamenjava fosilnih goriv z OVE vpliva na nižje izpuste TGP, vendar ti niso določeni z deležem OVE, temveč s porabo fosilnih goriv. Z okoljskega vidika torej doseganje ciljnega deleža OVE še ne pomeni, da bo dosežen tudi cilj na področju zmanjšanja izpustov TGP ali onesnaževal zraka. Raba gorljivih OVE (les, bioplin, biogoriva) lahko prispeva k višjim izpustom onesnaževal zraka kot sama poraba fosilnih goriv, zato je potrebno pri spodbujanju rabe OVE izvajati tudi ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva na onesnaževanje zraka.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri: 

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Dejanski delež OVE v bruto rabi končne energije [[%]]

Cilj 2020 [[%]]

Letne ciljne vrednosti iz AN-OVE [[%]]

2005

19,81

25

2006

18,42

25

2007

19,67

25

2008

18,65

25

2009

20,76

25

2010

21,08

25

17,70

2011

20,94

25

18,20

2012

21,55

25

18,70

2013

23,16

25

19,50

2014

22,46

25

20,10

2015

22,88

25

21,20

2016

21,98

25

21,80

2017

21,66

25

22,40

2018

21,38

25

23,60

2019

21,97

25

24,30

2020

25

25,30

Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije ter rabe energije iz OVE glede na leto 2005
Viri: 

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Bruto raba končne energije [indeks [2005 = 100]]

Raba energije iz OVE [indeks [2005 = 100]]

Delež OVE v bruto rabi končne energije [indeks [2005 = 100]]

2005

100

100

100

2006

99,91

92,89

92,97

2007

100,43

99,75

99,32

2008

107,15

100,86

94,13

2009

95,23

99,82

104,82

2010

99,32

105,70

106,42

2011

98,87

104,49

105,69

2012

96,60

105,09

108,79

2013

94,48

110,47

116,92

2014

90,73

102,87

113,39

2015

92,70

107,07

115,50

2016

96,13

106,65

110,94

2017

97,50

106,60

109,33

2018

97,49

105,21

107,92

2019

95,59

106,04

110,93

Slika EN24-3: Sektorski in skupni delež rabe energije iz OVE v bruto rabi končne energije
Viri: 

Statistični urad RS. Vlada RS, 2021 (31. 03. 2021)

Prikaži podatke

Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%]

Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%]

Delež OVE v prometu [%]

Ciljni delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%]

Ciljni delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%]

Ciljni delež OVE v prometu [%]

2005

28,65

26,40

0,83

2006

28,23

24,35

1,06

2007

27,70

29,31

1,47

2008

29,96

27,52

1,77

2009

33,76

28,87

2,25

2010

32,20

29,54

3,12

32,40

22,30

2,60

2011

31,04

31,78

2,48

32,30

23,30

2,80

2012

31,63

33,14

3,25

32,30

24,40

3,10

2013

33,09

35,11

3,77

33,70

25,40

3,50

2014

33,94

34,64

2,88

33,50

26,30

4

2015

32,73

36,15

2,24

35,40

27,30

4,70

2016

32,06

35,56

1,60

36

28

5,60

2017

32,43

34,64

2,57

36,10

28,70

6,60

2018

32,31

32,34

5,48

38,10

29,40

7,70

2019

32,63

32,16

7,98

38,60

30,10

9

2020

39,30

30,80

10,50


Cilji

Cilj Slovenije je doseči 25‑odstotni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije do leta 2020 ter 10‑odstotni delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020. Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.

NEPN določa cilj za leto 2030. Delež OVE v bruto rabi končne energije se mora povečati na vsaj 27 %. Sektorski cilji se sledeči: elektrika 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 %.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2019 znašal 22,0 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,6 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 2,2 odstotne točke. Od cilja za leto 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3,0 odstotne točke.

Leta 2013 je bil delež najvišji, 23,2-odstoten. Od leta 2010, ko je bil sprejet Akcijski načrt za obnovljive vire energije, se je do leta 2013 povečal za 2,1 odstotni točki. Po tem letu pa delež pada, z izjemo leta 2019. Leta 2020 je bila popravljena statistika rabe OVE v gospodinjstvih za obdobje 2000-2009, tako da so sedaj podatki primerljivi s tistimi od leta 2009 naprej.

Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števca ter bruto rabe končne energije – imenovalca (Slika EN24-2). Bruto raba končne energije se je po zmanjševanju v letih 2010 - 2014, povečevala od 2015 – 2018, leta 2019 pa zmanjšala. Raba OVE se od leta 2010 ni bistveno spremenila.

Bruto rabo končne energije sestavljajo raba končne energije v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote in električne energije. Raba končne energije prispeva k bruto rabi 96 %. Za več informacij o rabi končne energije glej kazalec EN10.

Največ OVE je bilo leta 2019 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (586 ktoe oz. 52,5 %) in proizvodnjo električne energije (437 ktoe oz. 39,1 %). Raba OVE v prometu se je edina znatno povečala v primerjavi z letom prej (za 31 %) in je k skupni rabi prispevala 94 ktoe oz. 8,4 %. Raba OVE za proizvodnjo električne energije se je glede na leto prej povečala za 0,6 %, za ogrevanje in hlajenje pa se je zmanjšala za 2,7 %, zlasti zaradi zmanjšanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih, kar lahko v veliki meri pripišemo nizki ceni kurilnega olja. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2019 povečala zlasti zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz fotovoltaike.

K bruto rabi končne energije sta leta 2019 največ prispevali raba energije v prometu (38 %) ter raba energije za ogrevanje in hlajenje (36 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej so se deleži le minimalno spremenili. Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE in sektorji z več bruto rabe končne energije na povprečje bolj vplivajo. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje, zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter tudi toplejših zim, ob povečevanju rabe energije v prometu negativno vpliva na skupni delež OVE, kljub temu, da se sektorski deleži višajo. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, kar je ob nespremenjeni rabi energije v prometu prispevalo k znižanju skupnega deleža OVE.

Sektorski delež OVE v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2019 znašal 32,2 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leto prej (Slika EN24-3). Sektorski delež je višji od cilja postavljenega v AN OVE, kar je v največji meri posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN OVE močno podcenjena. Sektorski delež od leta 2015 pada, kar je v popolnem neskladju s trajektorijo iz AN OVE. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2019 znašal 32,6 %, kar je 0,3 odstotne točke več kot leto prej in slabih 7 odstotnih točk manj od cilja za leto 2020. V zadnjih letih se je delež ustalil. Odstopanje od trajektorije je zlasti posledica zastoja realizacije projektov v okviru podporne sheme za OVE elektriko ter počasnejše gradnje hidroelektrarn. Negativno na delež vpliva tudi rast bruto rabe električne energije. Delež OVE v prometu je znašal 8,0 %, kar je 2,5 odstotne točke več kot leto prej in 2 – odstotni točki manj od cilja. Povečanje je posledica večjega primešavanja biodizla, medtem ko je primešavanje bioetanola še možno povečati.

Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 32 %, kar je 12 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na ravni držav članic so si države določile same v Nacionalnih energetsko podnebnih načrtih. Slovenija je v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 % (ob 11-odstotnem deležu biogoriv).


Cilji so povzeti po:

Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0028:SL:NOT),

Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_OVE/AN_OVE_2010-2020_final.pdf) ter

Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke za Slovenijo zbira SURS na podlagi Zakona o državni statistiki.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V kazalcu so uporabljeni deleži, ki so izračunani kot kvocient vrednosti za posamezno kategorijo in skupne vsote za vse kategorije. Uporabljene so tudi rasti v obdobju in sicer glede na predhodno leto ter 2000.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o rabi OVE in bruto rabi končne energije - SURS

ktoe

Gwh

Shares datoteka SURS  – podatki posredovani po elektronski pošti

2004-2019

Prvi verzija podatkov je na voljo novembra za preteklo leto, končna verzija pa januarja za predpreteklo leto (razpoložljivost končnih podatkov je odvisna od dolžine usklajevanja podatkov z EUROSTAT in IEA)

Letno

24.1.2021

Podatki so pripravljeni skladno z mednarodno metodologija, zato so popolnoma primerljivi

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

1.     DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

2.     Vlada, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija.

3.     DIREKTIVA (EU) 2018/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.


SLEDI NAM

TWITTER