KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Leta 2018 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije v Republiki Sloveniji 21,1 odstoten in je bil za 5,1 odstotne točke višji kot leta 2005. Pri doseganju nacionalnega cilja OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija na kritični poti, saj je pod indikativno trajektorijo iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE). V obdobju do leta 2020 bo treba delež povečati še za 3,9 odstotne točke, kar je izjemno zahtevno, saj se je od sprejema AN OVE delež v obdobju 2010‒2018 povečal le za 0,7 odstotne točke.


Kazalec delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije prikazuje rabo obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. Raba obnovljivih virov zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega pa tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020 (zadnje leto 2018)
Prikaži podatke
Dejanski delež OVE v bruto rabi končne energije Cilj 2020 Letne ciljne vrednosti iz AN-OVE
2005 16,00 25
2006 15,59 25
2007 15,61 25
2008 15,00 25
2009 20,15 25
2010 20,42 25 17,70
2011 20,26 25 18,20
2012 20,82 25 18,70
2013 22,41 25 19,50
2014 21,54 25 20,10
2015 21,89 25 21,20
2016 21,29 25 21,80
2017 21,04 25 22,40
2018 21,14 25 23,60
2019 25 24,30
25 25,30
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije, rabe OVE ter deleža OVE glede na leto 2005 (zadnje leto 2018)
Prikaži podatke
Bruto raba končne energije Raba energije iz OVE Bruto raba končne energije Raba energije iz OVE Delež OVE v bruto rabi končne energije
2005 5083,31 813,43 100 100 100
2006 5142,22 801,47 101,16 98,53 97,40
2007 5089,53 794,46 100,12 97,67 97,55
2008 5463,47 819,28 107,48 100,72 93,71
2009 5033,20 1014,08 99,01 124,67 125,91
2010 5247,79 1071,64 103,24 131,74 127,61
2011 5223,44 1058,12 102,76 130,08 126,59
2012 5104,21 1062,60 100,41 130,63 130,10
2013 4990,86 1118,30 98,18 137,48 140,03
2014 4784,78 1030,60 94,13 126,70 134,60
2015 4878,17 1068,01 95,96 131,30 136,82
2016 5076,95 1081,06 99,87 132,90 133,07
2017 5156,50 1084,90 101,44 133,37 131,48
2018 5180,84 1095,24 101,92 134,64 132,11
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe energije iz OVE (zadnje leto 2018)
Prikaži podatke
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%] Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%] Delež OVE v prometu [%] Ciljni delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije [%] Ciljni delež OVE v bruto rabi toplote in hladu [%] Ciljni delež OVE v prometu [%]
2005 28,65 18,91 0,83
2006 28,23 18,52 1,06
2007 27,70 20,39 1,47
2008 29,96 19,23 1,77
2009 33,76 27,57 2,25
2010 32,20 28,15 3,12 32,40 22,30 2,60
2011 31,04 30,29 2,48 32,30 23,30 2,80
2012 31,63 31,46 3,25 32,30 24,40 3,10
2013 33,09 33,40 3,77 33,70 25,40 3,50
2014 33,94 32,42 2,88 33,50 26,30 4
2015 32,73 33,93 2,24 35,40 27,30 4,70
2016 32,06 34,02 1,60 36 28 5,60
2017 32,43 33,24 2,57 36,10 28,70 6,60
2018 32,32 31,61 5,53 38,10 29,40 7,70
2019 38,60 30,10 9
2020 39,30 30,80 10,50

Cilji

Cilj Slovenije je doseči 25‑odstotni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije do leta 2020 ter 10‑odstotni delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020. Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2018 znašal 21,1 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,1 odstotno točko, glede na leto 2005 pa je bil višji za 5,1 odstotnih točk. Od cilja za leto 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3,9 odstotne točke.

Leta 2013 je bil delež najvišji, 22,4-odstoten. Od leta 2010, ko je bil sprejet Akcijski načrt za obnovljive vire energije, se je do leta 2013 povečal za 2,0 odstotni točki, deleži so se povečali v vseh sektorjih rabe toplote in električne energije ter prometu. Po tem letu pa delež niha in se je v obdobju 2013‒2018 celo zmanjšal, in sicer za 1,3 odstotno točko, zlasti kot posledica razmerij med sektorji in gibanj v sektorjih. Rast pred letom 2010 zaradi spremembe metodologije v letu 2009 ni reprezentativna.

Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števca ter bruto rabe končne energije – imenovalca (Slika EN24-2). Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju v letih 2016 in 2017 leta 2018 nekoliko povečala, vendar je bilo povečanje zelo majhno. Leta 2018 je znašala 5.177 ktoe, kar je 0,5 % več kot leto prej in 1,8 % več kot leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, z izjemo let 2011 in 2014, tako da je bila leta 2018 za 34,6 % višja kot leta 2005. Leta 2018 se je raba OVE povečala za 0,9 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo raba končne energije v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja ter izgube pri prenosu toplote in električne energije. Raba končne energije prispeva k bruto rabi 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2018 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (588 ktoe oz. 53,7 %) in proizvodnjo električne energije (435 ktoe oz. 39,7 %). Raba OVE v prometu se je edina znatno povečala v primerjavi z letom prej in je k skupni rabi prispevala 72 ktoe oz. 6,6 %. Raba OVE za proizvodnjo električne energije se je glede na leto prej povečala za 0,3 %, za ogrevanje in hlajenje pa se je zmanjšala za 6,3 %. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2018 minimalno povečala le zaradi rahlega povečanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne (leto 2018 je bilo hidrološko zelo ugodno v primerjavi z letom 2003), medtem ko se je proizvodnja električne energije iz ostalih OVE zmanjšala. Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

K bruto rabi končne energije sta leta 2018 največ prispevali raba energije v prometu (38 %) ter raba energije za ogrevanje in hlajenje (36 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej se je delež ogrevanja in hlajenja zmanjšal za 0,7 odstotne točke, na račun tega pa se je predvsem povečal delež prometa (za 0,6 odstotne točke). Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE in sektorji z več bruto rabe končne energije na povprečje bolj vplivajo. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje, zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter tudi toplejših zim, ob povečevanju rabe energije v prometu, kjer se ukrepi izvajajo počasneje, negativno vpliva na skupni delež OVE, kljub temu, da se sektorski deleži višajo. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, s tem se je znižala tudi raba OVE za ogrevanje in hlajenje, kar je vplivalo na nižji skupni delež OVE.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2018 znašal 31,6 %, kar je 1,6 odstotne točke manj kot leto prej (Slika EN24-3). Zmanjšanje je predvsem posledica nižje rabe OVE v gospodinjstvih, zaradi cenovno manj ugodne rabe lesa. Sektorski delež je višji od cilja postavljenega v AN OVE, kar je v največji meri posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN OVE močno podcenjena. Kljub temu skupni delež OVE leta 2020 zelo verjetno ne bo dosežen. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2018 znašal 32,3 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leto prej in 7 odstotnih točk manj od cilja za leto 2020. Delež se je zmanjšal, ker je proizvodnja električne energije iz OVE ostala enaka, bruto raba električne energije pa se je nekoliko povečala. Delež OVE v prometu je znašal 5,5 %, kar je 3 odstotne točke več kot leto prej. Povečanje je posledica večje porabe biogoriv. Cilj za promet za leto 2020 je 10 %.

Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 27 %, kar je 7 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na ravni držav članic so si države določile same, EU pa bo preverila ali zadoščajo za dosego skupnega cilja. Slovenija je v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 % (ob 11-odstotnem deležu biogoriv).

Na povečanje deleža OVE v bruto rabi končne energije vplivajo tako spremembe v izkoriščanju OVE kot tudi bruto raba končne energije. Gibanje teh količin za obdobje 2005–2018 je prikazano na Slika EN24-3. Za doseganje ciljnega deleža bo obvladovanje rasti rabe energije v prometu bistvenega pomena. Promet predstavlja velik delež bruto rabe končne energije, 38 %, OVE v prometu pa so leta 2018 prispevali le 1,5 odstotne točke k cilju 25 %.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

Metodologija izračuna
Delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije je izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto končne rabe. Bruto raba končne energije iz obnovljivih virov je izračunana kot vsota proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, bruto rabe končne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Kazalec je prikazan v relativnih enotah (delež obnovljivih virov energije). Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100. Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE (neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE). Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli
[(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je treba ločeno preučiti gibanje bruto rabe končne energije in energije iz OVE v posameznem sektorju ter tudi podrobnejše podatke po posameznih virih energije. Preučiti je potrebno tudi dinamiko, obseg in učinke finančnih spodbud (iz različnih virov) in drugih ukrepov (predpisi).

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Datoteka SHARES, ki se uporablja za uradni izračun deleža OVE v bruto rabi končne energije

/

SURS

novembra za preteklo leto

16.01.2020

Raba končne energije

ktoe

SURS, SiStat

oktobra za preteklo leto

05.10.2019

Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je bila v preteklosti ocenjena vsakih pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne biomase. Leta 2010, je bila izvedena anketa o porabi energije v gospodinjstvih, rezultati katere so bili uporabljeni za pripravo modela za izračun rabe energije v gospodinjstvih. Rezultat modelskega izračuna je boljša ocena rabe lesne biomase v gospodinjstvih, poleg tega pa tudi ocena rabe geotermalne energije v toplotnih črpalkah ter sončne energije v sprejemnikih sončne energije. Leta 2010 je bila v statistiko vključena tudi raba geotermalne energije v ostalih rabi, ki je bila ocenjena s strani geološkega inštituta. Zato podatki pred letom 2009 niso primerljivi.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov