KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V letu 2013 je prišlo do naglega povečanja deleža obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. K povečanju je prispevalo povečanje deležev v vseh treh sektorjih, električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu. V letu 2014 je zaradi izrazito tople zime prišlo do zmanjšanja uporabe obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, poleg tega se je raba obnovljivih virov zmanjšala tudi v prometu, zaradi česar se je kljub zmanjšanja rabe končne energije delež OVE zmanjšal. Leta 2013 je bil skupni delež 22,5 %, v letu 2014 se je zmanjšal na 21,9 %, kar je dobre 3 odstotne točke manj od cilja za leto 2020.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.
Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015; Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Dejanski delež OVE v bruto rabi končne energije [%] 16 16 16 15 20 21 20 21 23 22
Cilj 2020 [%] 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije, rabe OVE ter deleža OVE glede na leto 2005
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015; Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Bruto raba končne energije indeks [2005 = 100] 100 101 100 108 99 103 103 101 98 95
Raba energije iz OVE indeks [2005 = 100] 100 99 98 101 124 133 130 132 139 129
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe energije iz OVE
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2015; Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije % 29 28 28 30 34 32 31 32 33 34
Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu % 19 19 20 19 27 28 30 32 34 33
Delež OVE v prometu % 0 1 1 1 2 3 2 3 3 3
Ciljni delež električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije % 32 32 32 34 34
Ciljni delež OVE v bruto rabi toplote in hladu % 22 23 24 25 26
Ciljni delež OVE v prometu % 3 3 3 4 4

Cilji

- 25 % delež OVE v bruto rabi končne energije leta 2020;

- 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020.

Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2014 znašal 21,9 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,6 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 5,9 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za 3,1 odstotne točke, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 6 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za dobre 0,5 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije, k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn (za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije in EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije). V letih 2010 in 2011 se je delež minimalno spremenil, v letih 2012 in zlasti 2013 pa se je povečal. Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števec ter bruto rabe končne energije – imenovalec. Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju leta 2009, v letu 2010 povečala, v obdobju 2011- 2014 pa se  je konstantno zmanjševala. Leta 2014 je znašala 4.807 ktoe, kar je 3,8 % manj kot leto prej ter 5,3 % manj kot leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, z izjemo let 2011 in 2014, tako da je bila leta 2014 za 29,4 % višja kot leta 2005. Leta 2014 se je raba OVE zmanjšala za 6,5 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2014 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (590 ktoe oz. 56 %) in proizvodnjo električne energije (421 ktoe oz. 40 %). Promet je prispeval samo 42 ktoe oz. 4 %. Glede na leto prej se je močno zmanjšala raba OVE v ogrevanju in hlajenju (za 10 %), zaradi izrazito tople zime, ter v prometu (za 27 %) zaradi odprave oprostitve plačila trošarine za primešavanje biogoriv. Proizvodnja električne energije iz OVE se je v letu 2014 povečala za 2 % zaradi rahlega povečanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne (leto 2014 je bilo hidrološko zelo ugodno) in višje proizvodnje iz ostalih OVE. Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

K bruto rabi končne energije sta leta 2014 največ prispevali raba energije za ogrevanje in hlajenje (37 %) in raba energije v prometu (37 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej se je delež ogrevanja in hlajenja zmanjšal za 2 odstotni točki, na račun tega pa sta se povečala deleža prometa in električne energije vsakega za eno odstotno točko. Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da bi zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na skupni delež OVE. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, s tem se je znižala tudi raba OVE za ogrevanje in hlajenje, kar je vplivalo na nižji skupni delež OVE.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2014 znašal 33,3 %, kar je 0,4 % točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je predvsem posledica nižje rabe energije v gospodinjstvih. V prejšnjih letih se je delež povečeval. Sektorski delež je občutno višji od cilja postavljenega v AN-OVE, kar je posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN-OVE močno podcenjena. Kljub temu je doseganje skupnega deleža OVE leta 2020 zelo zahtevna naloga. Delež energije iz OVE v  bruto rabi električne energije je leta 2014 znašal 33,9 %, kar je 0,8 odstotne točke manj kot leto prej in 6 odstotnih točk manj od cilja leta 2020. Delež se je povečal, ker se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala, bruto raba električne energije pa zmanjšala (glej kazalec EN30 Raba in proizvodnja električne energije). Delež OVE v prometu je znašal 2,6 %, kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je posledica nižje porabe biogoriv, ki se je znižala bolj kot poraba ostalih pogonskih goriv. Samo pri deležu OVE v prometu Slovenija zaostaja za letnim ciljev postavljenim v AN-OVE. Cilj leta 2020 za promet je 10 %.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE, programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe lesne biomase.

Za leto 2030 je bil na EU nivoju določen cilj v višini 27 %, kar je 7 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na nivoju držav članic si bodo države določile same.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

Izvorna baza podatkov: Podatki so bili pridobljeni na SURS-u in EUROSTAT-u.

Skrbnik podatkov: Statistični urad RS in EUROSTAT.

Datum zajema podatkov za kazalec: 13.11.2015

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov v celotnem obdobju, od leta 2009 tudi geotermalne in sončne energije v gospodinjstvih, od leta 2010 pa tudi geotermalne energije v ostali rabi.

Metodologija obdelave podatkov: Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto končne rabe.

Bruto končna raba energije iz obnovljivih virov je izračunana kot vsota proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Kazalec je prikazan v relativnih enotah (delež obnovljivih virov energije).

Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE (neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti:

- - Prednosti in slabosti kazalca: Raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je bila v preteklosti ocenjena vsakih pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne biomase. Leta 2010, je bila izvedena anketa o porabi energije v gospodinjstvih, rezultati katere so bili uporabljeni za pripravo modela za izračun rabe energije v gospodinjstvih. Rezultat modelskega izračuna je boljša ocena rabe lesne biomase v gospodinjstvih, poleg tega pa tudi ocena rabe geotermalne energije v toplotnih črpalkah ter sončne energije v sprejemnikih sončne energije. Leta 2010 je bila v statistiko vključena tudi raba geotermalne energije v ostalih rabi, ki je bila ocenjena s strani geološkega inštituta. Zato podatki pred letom 2009 niso primerljivi.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

- Vlada, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija .

- Evropska komisija, 2015. 2030 Energy Strategy