Kazalec prikazuje delež prebivalcev, ki živijo na na območjih poplavljanja. Poplave lahko povzročajo neposredne ali posredne učinke na zdravje. Neposredni učinki se pojavijo med poplavami in so posledica nenadnega poplavljanja (poškodbe, utopitve, srčni infarkt), posredni vplivi na zdravje pa so lahko nalezljive bolezni, zastrupitve in posttravmatske stresne motnje.

Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi in škodo okolju, poleg tega lahko resno ogrozijo gospodarski razvoj. Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, vendar nekatere človeške dejavnosti (kot so naseljevanje na poplavno ogroženih območjih ter neprimerna raba tal) in podnebne spremembe, prispevajo k povečanju verjetnosti pojavljanja in škodljivih posledic poplav (zemeljski plazovi, poškodba nasipov).

V zadnjem desetletju se v Sloveniji ter v celotni EU in svetu soočamo z vedno bolj pogostimi in uničujočimi naravnimi nesrečami, med katere sodijo tudi poplave. Na različnih nivojih, od najvišje EU politične ravni do nacionalne politike in stroke, do ljudi in lokalnega gospodarstva, ki najbolj občutita posledice ekstremnih poplavnih dogodkov, se odpira tudi vedno več vprašanj na temo kaj storiti, kako ukrepati, kako se pripraviti in kako na pojavnost, pogostost in moč poplav vplivajo podnebne spremembe (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

Regionalne ali lokalne suše in poplave se pojavljajo že od nekdaj, vendar lahko pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski dogodki bolj pogosti in intenzivni. Nujno bo napovedovanje in načrtovanje teh dogodkov ter spremembe v vodni zmogljivosti in čiščenju vode. Za zagotovitev zadostnih količin varne pitne vode morajo biti nadgrajene fizične zaloge na nekaterih območjih in uporaba podnebju bolj elastičnih tehnologij in procesov.  Zaradi vpliva poplav na poslabšanje kakovosti vode in pomanjkanje vode bo treba povečati pomen upravljanja s pitno vodo kot del strategije za upravljanje z vodami, vključno z razvojem izvajanja procesnega nadzora (WSP - Water Safety Plan), npr.: sistematična in natančna ocena in prioritete nevarnosti, obratovalni monitoring ovir, zagotovitev kriznih načrtov za odzivanje na sistemske napake in nepredvidene dogodke. Objekti za čiščenje odplak, bencinski servisi, skladišča in druga infrastruktura (ceste, železnice, plinovodi) morajo imeti ustrezno odvodnjavanje (WHO, 2011).

Izdatnejše padavine običajno povzročajo visoke vode; nihanja med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami so velika in značilna za večino naših vodotokov. V Sloveniji se poplave v različnih delih pojavljajo skoraj vsako leto, na nekaterih predelih lahko tudi večkrat na leto. Najpogosteje se pojavljajo jeseni ali spomladi, zaradi nenadnih odtokov velike količine vode (nevihte) pa tudi poleti. Kljub nekaterim ukrepom, lahko prizadenejo gosto naseljena območja in se je zato treba nanje pravočasno pripraviti. Zmanjševanje ogroženosti zaradi poplav obsega ukrepe za omejitev nastanka poplav ter zmanjšanje posledic. Za organizirano in učinkovito ukrepanje je treba pripraviti ustrezne načrte na lokalni in državni ravni. Z načrti se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih, ki so v državni pristojnosti. 

V Sloveniji živi na območjih poplavljanja okoli 157.600 oziroma 7,3 % prebivalstva. Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici. Poplavno območje je tudi ob Dravi pod Mariborom in pritokih (Pesnica, Polskava, Dravinja). Vzhodna in osrednja Dolenjska z Belo krajino ima več manjših poplavnih predelov ob Kolpi, Krki, Temenici, Mirni in njihovih pritokih. Ljubljansko barje, na meji med alpskim in dinarskim gorskim sistemom, je najbolj obsežno poplavno območje. Vsakoletne poplave zalijejo okoli 2.300 ha površin. Več kot polovica (54 %) poplavnih površin je v porečju Save (58 % ozemlja države), 42 % v porečju Drave ter 4 % v porečju Soče. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 %), Koroški (12 %), Zasavski, (10 %) in Osrednjeslovenski (9%) statistični regiji, največje število prebivalcev pa v Osrednjeslovenski (okoli 51.800) in Savinjski (okoli 35.800) regiji. 

Za potrebe izvajanja poplavne direktive je bila v Republiki Sloveniji do konca leta 2011 izdelana predhodna ocena poplavne ogroženosti. Do 22. 9. 2012 so bila po strokovnih kriterijih, glede na ranljivost ljudi, okolja, gospodarstva, občutljivih objektov in kulturne dediščine, določena območja pomembnega vpliva poplav, za katera bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti. S kartami bodo podrobneje analizirali in kvantificirali dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 bodo na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Za naslednje šestletno obdobje se cikel ponovi (ponovna preučitev določitve območij pomembnega vpliva poplav in izdelava ali nadgradnja obstoječih kart itd.)(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

V Sloveniji je bilo na podlagi določitve poplavno ogroženih območij in njihove razvrstitve ter po posvetovanju z javnostmi opredeljenih 61 območij pomembnega vpliva poplav, ki se prostorsko razprostirajo na 47 km², na njih prebiva približno 130.000 prebivalcev, na njih se nahaja približno 23.000 stavb, približno 1.500 enot kulturne dediščine in približno 17.000 poslovnih subjektov. Podatki opozorilne karte poplav iz leta 2007 so bili za potrebe predhodne ocene poplavne ogroženosti po določbah poplavne direktive v letu 2012 posodobljeni in dopolnjeni. Skupna površina območij poplavljanja se je povečala z 882 km² na 1945 km², saj so bila vključena tudi območja potencialnega poplavno-erozijskega delovanja hudournikov.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ocenjuje, da bi za izvedbo aktivnosti po poplavni direktivi in za izvajanje tako gradbenih kot tudi negradbenih ukrepov obvladovanja poplavne ogroženosti na najbolj perečih in kritičnih območjih v Republiki Sloveniji, potrebovali približno 600 mio EUR. Vire financiranja izvedbe programa investicij in drugih (predvsem negradbenih) dejavnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti gre iskati predvsem v okviru raznih EU skladov in drugih EU finančnih mehanizmov, Vodnega in Podnebnega sklada ter nacionalnega in lokalnih proračunov ter potencialno tudi v okviru možnih javno-zasebnih partnerstev(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

V obdobju 1998-2009 so bile poplave v EU zelo obsežne, mnoga območja so bila poplavljena tudi večkrat. Finančne posledice takih dogodkov so se v zadnjem desetletju močno povečale, predvsem zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov, npr. gradnja na poplavnih območjih (European Environment Agency, 2012).

Na podlagi raziskav so bili ugotovljeni trendi poplavljanja rek – pomembno povečanje poplavne ogroženosti so ugotovili med letoma 1951 in 2002 v zahodni, južni in osrednji Nemčiji, pa tudi na hribovitih površinah v severni in zahodni Veliki Britaniji. Pomemben dejavnik so podnebne spremembe – toplejše zime povzročajo hitrejše taljenje snega in posledično poplave v nordijskih državah; v Avstriji in Kataloniji pa so poplave predvsem posledica socialno-ekonomskih dejavnikov (European Environment Agency, 2012).

Po oceni WHO je v poplavah med letoma 2000 in 2009 umrlo več kot 1.000 ljudi, prizadele pa so 3.400.000 ljudi. Smrtnost zaradi poplav je bila največja v državah srednje in zahodne Evrope. Največje število ljudi je bilo prizadetih na območju jugozahodne, vzhodne in srednje Evrope (European Environment Agency, 2012).

Rečne poplave in poplave obalnih območij vsako leto prizadenejo milijone ljudi v Evropi in vplivajo na njihovo zdravje. V mnogih evropskih državah, močne padavine in ekstremno visoke obalne vode, vodijo do poplavljanja rek in morja. Posledica tega je lahko tudi povečanje zdravstvenih tveganj.

Ekstremni padavinski pojavi bodo pogostejši v mnogih regijah Evrope, reke pa se ne bodo uspele prilagoditi na večje pretoke, zato se pričakuje, da bo poplavljanje rek do leta 2080, vsako leto prizadelo dodatnih 250.000 do 400.000 ljudi, kar je dvakrat več kot v obodbju od 1961 do 1990. Povečanje je predvideno v osrednji Evropi in na Britanskem otočju (European Environment Agency, 2012).