KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Upoštevajoč povprečne letne vrednosti prozornosti morja in klorofila-a pod 2,5 µg/l lahko slovensko obalno morje po klasifikaciji OECD uvrstimo med s hranilnimi snovmi revna obalna območja, vendar z manjšimi znaki prekomerne obremenjenosti.


Kazalec opisuje povprečne vrednosti klorofila-a, na globini od 0 do 10 m, oz. od leta 2007 dalje na globini od 0 do 5 m. Koncentracija klorofila-a je pokazatelj fitoplanktonske biomase. Poleti je primarna proizvodnja fitoplanktona in posledično vsebnost klorofila-a omejena s hranilnimi snovmi. Kazalec je tako neposredno povezan s problemom povečanega vnosa hranilnih snovi iz človekovih dejavnosti, saj so na obalnem območju naravni viri hranil poleti najmanjši. Predstavlja lahko tudi učinke ukrepov namenjenih zmanjšanju vnosa hranilnih snovi.

V okviru procesa izvajanja Vodne direktive je bila pripravljena klasifikacija koncentracij klorofila za oceno stanja voda na 5 razredov. Klasifikacija je bila pripravljena v sodelovanju z drugimi državami Mediterana (Lipej s sod., 2007).


Grafi

Slika MR04-1: Povprečne letne vrednosti klorofila-a na globini 0–10 m na merilnih mestih v slovenskem obalnem morju
Viri:

Zbirka podatkov Koncentracije klorofila-a v slovenskem delu Tržaškega zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2009

Prikaži podatke
14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997 23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997 12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.73 0.48 0.9 2.4 0.79 1.53 1.23 0.56 0.67 1.31
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.88 0.82 1.22 1.51 np 1.45 1.37 0.91 1.74 1.66
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 5.15 3.4 2.85 0.89 0.78 2.6 5.39 2.21 3.61 3.61
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
28.1.1998 17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998 15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.9 10.24 0.8 1.51 1.05 0.24 0.47 0.35 0.91 1.53
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 1.74 6.46 0.83 2.56 1.58 0.32 1.93 0.46 1.43 2.16
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.35 10.99 3.2 2.64 1.02 0.36 0.95 0.44 0.74 2.32
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
10.11.1998 15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999 20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 9.07 1.07 0.9 10.24 0.8 1.51 1.05 0.24 0.47 0.35
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 7.43 1.4 1.74 6.46 0.83 2.56 1.58 0.32 1.93 np
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 9.62 1.01 1.35 10.99 3.2 2.64 1.02 0.36 0.95 0.44
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
13.9.1999 17.11.1999 8.12.1999 13.1.2000 9.2.2000 14.3.2000 11.4.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.7.2000
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.91 1.34 1.14 0.66 0.65 0.71 0.75 0.62 0.78 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l 0.46 1.43 1.08
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.74 1.16 1.14 0.67 2.06 1.6 1.84 0.83 1.04 1.93
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
9.8.2000 12.9.2000 10.10.2000 15.11.2000 12.12.2000 17.1.2001 13.2.2001 12.3.2001 18.4.2001 15.5.2001
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.69 0.47 0.64 2.19 1.22 0.84 2.8 1.35 1.6 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.74 0.64 1.17 2.94 3.7 0.67 5.94 1.92 3.51 0.93
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
13.6.2001 17.7.2001 7.8.2001 11.9.2001 16.10.2001 12.11.2001 16.1.2002 12.2.2002 12.3.2002 17.4.2002
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.56 0.6 0.41 1.63 1.87 0.78 1.66 1.26 0.77 1.03
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.55 0.88 0.35 1.65 2.76 0.81 5.72 1.09 0.84 0.93
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
14.5.2002 11.6.2002 9.7.2002 5.8.2002 17.9.2002 15.10.2002 12.11.2002 29.1.2003 20.2.2003 19.3.2003
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.68 4.05 0.68 0.35 1.22 2.13 1.85 1.19 0.83 0.99
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.84 1.58 0.44 2.62 2.37 1.92 2.62 1.61 0.9 0.72
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
16.4.2003 19.5.2003 10.6.2003 31.7.2003 20.8.2003 17.9.2003 20.10.2003 18.11.2003 15.12.2003 20.1.2004
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.45 1 0.53 0.59 0.41 2.22 0.69 3.72 1.44 0.71
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.85 0.79 0.79 0.51 0.53 2 0.64 1.01 1.03 0.69
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
18.2.2004 17.3.2004 14.4.2004 11.5.2004 15.6.2004 14.7.2004 10.8.2004 14.9.2004 14.10.2004 17.11.2004
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.06 0.66 1.44 1.4 2.85 0.83 1.32 0.5 2.07 4.21
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1 0.86 1.58 1.88 2.84 1.54 0.93 0.47 1.85 4.58
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
15.12.2004 18.1.2005 23.2.2005 23.3.2005 14.4.2005 12.5.2005 15.6.2005 20.7.2005 17.8.2005 14.9.2005
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 1.47 1.12 1.66 0.59 1.37 0.55 0.46 0.94 0.64 0.58
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 2.12 1.14 1.73 0.52 3.24 1.24 0.44 0.97 1.22 1.67
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
14.10.2005 15.11.2005 16.12.2005 18.1.2006 14.2.2006 16.3.2006 21.4.2006 16.5.2006 14.6.2006 19.7.2006
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 2.64 0.82 0.26 0.26 0.13 0.5 0.37 0.47 0.31 0.09
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 1.81 2.25 0.2 0.26 0.53 0.47 0.53 0.44 0.23 0.19
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
17.8.2006 21.9.2006 18.10.2006 15.11.2006 13.12.2006 22.1.2007 15.2.2007 14.3.2007 18.4.2007 24.5.2007
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.14 0.42 0.32 1.69 0.36 1.74 2.65 0.24 0.64 0.67
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.24 0.42 0.47 1.31 1.21 1.27 4.89 0.69 0.71 0.71
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
13.6.2007 12.7.2007 23.8.2007 20.9.2007 17.10.2007 13.11.2007 11.12.2007
JV del Tržaškega zaliva (000F) mikro g/l 0.56 0.4 0.23 0.79 0.8 0.62 1.05
JZ del Tržaškega zaliva (000G) mikro g/l
osrednji del Tržaškega zaliva (00CZ) mikro g/l 0.6 0.73 0.46 1.04 0.84 0.8 0.96
meja med zelo dobrim in dobrim stanjem mikro g/l 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27 1.27
meja med dobrim in zmernim stanjem mikro g/l 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87 1.87
meja med zmernim in slabim stanjem mikro g/l 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81 2.81
meja med slabim in zelo slabim stanjem mikro g/l 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62 5.62
Slika MR04-2: Lokacije merilnih mest v Tržaškem zalivu
Viri:

Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije

Slika MR04-3: Primerjava povprečnih poletnih vrednosti klorofila-a (µg/l) na globini od 0–10 m na štirih območjih v Evropi (razredi so oblikovani glede na 20 %, 40 %, 60 % in 80 % percentilne porazdelitve klorofila)
Viri:

Ærtebjerg in Carstensen, 2004; Tržaški zaliv – Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2006

Prikaži podatke
Tržaški zaliv Sredozemsko morje Severno in Irsko morje Baltik
0 - 20 % 0.0-0.55 0.0-0.18 0.0-1.7 0.0-1.9
20 - 40 % 0.55-0.79 0.18-0.35 1.7-2.9 1.9-2.4
40 - 60 % 0.79-1.07 0.35-0.72 2.9-6.2 2.4-2.9
60 - 80 % 1.07-1.58 0.72-2.60 6.2-9.5 2.9-4.55
80 - 100 % > 1.58 > 2.60 > 9.5 > 4.55

Cilji

Zaščita in ohranjanje morskega okolja.

Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev.

Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.


Učinki prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi so lahko škodljiva cvetenja alg, ki povzročijo spremembo barve vode, nastanek pene, pogin bentoške favne, prostoživečih in gojenih rib ter zastrupitve ljudi ob uživanju školjk. Velika biomasa fitoplanktona lahko zmanjša prozornost vode in spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makroalg. Poleg lokalnega pomanjkanja kisika, zmanjšanja biotske raznovrstnosti in spremenjenega obsega vzrejnih območij za ribe, lahko vse zgoraj našteto pospeši tudi rast nitastih makroalg.

Severni Jadran, katerega del je slovensko obalno morje, sodi med najproduktivnejše dele Sredozemskega morja. Posledice prekomerne obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi se kažejo preko cvetenja fitoplanktona, pridnenega pomanjkanja kisika, poginov pridnenih organizmov in povečane pokritosti morskega dna s hitrorastočimi zelenimi algami.

Večji del Tržaškega zaliva, zlasti njegov vzhodni, slovenski del, je prvenstveno s hranilnimi snovmi reven vodni ekosistem z manjšimi znaki prekomerne obremenjenosti. To je zlasti očitno v manjših, polzaprtih zalivih, v katere se zlivajo komunalne odplake.

Upoštevajoč povprečne letne vrednosti prozornosti morja in klorofila-a pod 2,5 µg/l lahko slovensko obalno morje po OECD klasifikaciji uvrstimo med s hranilnimi snovmi revna (oligotrofna) obalna območja.

Izmerjene koncentracije so sicer dokaj spremenljive, a v okviru podobnih vrednosti. Najvišje vrednosti so namerjene v hladnem delu leta ob značilnih sezonskih viških fitoplanktona. Rezultati kažejo na upadanje koncentracije klorofila-a v obdobju 1997–2005 in posledično na zmanjševanje prekomerne obremenjenosti na izbranih postajah (slika MR4-1).

V primerjavi z oceno vrednosti kazalcev v Baltiku in Severnem morju so vrednosti v slovenskem morju nizke (preglednica MR4-3). Glede na izbrane lokacije v evropskem delu Sredozemskega morja pa presegajo povprečje in so znatno višje.


Metodologija

Vir podatkov je zbirka podatkov (Koncentracije klorofila_a v slovenskem delu Tržaškega Zaliva.xls) Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo. Zbrani podatki prikazujejo povprečno koncentracijo klorofila-a na določenih globinah ter na izbranih merilnih postajah v slovenskem morju. Koncentracija klorofila-a je bila določena z uporabo fluorometrične metode (Holm-Hansen et al., 1965) in je pokazatelj biomase fitoplanktona. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja in zajemajo obdobje od leta 1997–2007. Meritve koncentracij klorofila-a se izvajajo enkrat mesečno. Pridobljeni so v okviru širšega monitoringa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje. Iz vrednosti koncentracij na globinah do 10 m, od leta 2007 dalje pa do 5 m, so bila izračunana povprečja posameznih (dnevnih) meritev, ki so prikazane na slikah MR4-1 in MR4-2. Na podlagi teh povprečij, so bila izračunana povprečja za posamezno merilno (vzorčevalno) mesto v izbranem obdobju. V analizi so upoštevana merilna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo. Merilno mesto 000G je bilo aktivno do leta 2002. Oceno trenda je na tem nizu podatkov nemogoče oceniti, ker so notranja nihanja prevelika.

Ærtebjerg, G., in J. Carstensen. 2004. (WEU13) Chlorofil-a concentrations in transitional, coastal and marine waters. NERI.

Degobbis, D., R. Precali, C. R. Ferrari, T. Ðakovac, A. Rinaldi, I. Ivanèiæ, M. Gismondi, in N. Smodlaka. 2005. Changes in nutrient concentrations and ratios during mucilage events in the period 1999-2002. The Science of the Total Environment 353: 103–114.

Fonda-Umani, S., L. Milani, D. Borme, A. de Olazabal, S. Parlato, R. Precali, R. Kraus, D. Luèiæ, J. Njire, C. Totti, T. Romagnoli, M. Pompei, in M. Cangini. 1999. Inter-annual variations of planktonic food webs in the northern Adriatic Sea. The Science of the Total Environment 353: 218–231.

Harding, L. W. j., D. Degobbis, in R. Precali. 1999. Production and fate of phytoplankton : annual cycles and interannual variability. V: T. C. Malone, A. Malej, L. W. Harding, Jr., N. Smodlaka, in R. E. Turner [eds.], Ecosystems at the land-sea margin : drainage basin to coastal sea., 131–172. American Geophysical Union, Washington, DC.

Holm-Hansen, O., C. J. Lorenzen, R. W. Holmes, in J. D. H. Strickland. 1965. Fluorimetric determination of chlorophyll. Journal of Consil 30: 3–15.
Mozetič, P., O. Bajt, B. Čermelj, N. Kovač, R. Milačič, M. Šiško, in V. Turk. 2005. Monitoring kakovosti morja, brakičnih voda in voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v letu 2004. Nacionalni inštitut za biologijo: Morska biološka postaja, Piran, Poročila MBP – Morska biološka postaja, 76.

Vollenweider, R. A., F. Giovanardi, G. Montanari, in A. Rinaldi. 1998. Characterization of the trophic conditions of marine coastal waters with special reference to the NW Adriatic Sea: Proposal for a trophic scale, turbidity and generalized water quality index. Environmetrics 9: 329–357.