Kazalec prikazuje potrošnjo mesa, rib in jajc na prebivalca v Sloveniji, stopnjo samooskrbe z mesom in podatke o odpadni hrani, ki jih spremljamo v zadnjem času. Prikazani so tudi trendi porabe beljakovin na prebivalca po izbrani kategoriji živalskih proizvodov v EU.

Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke. Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žit, riža ali koruze.

V svetovnem merilu je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP), ki jih povzroča človek in je glavni vzrok za krčenje gozdov, onesnaževanje vode in zraka ter izgubo biotske raznovrstnosti ter osiromašenje prsti. Za vzrejo 70 milijard živali, ki se letno goji za prehrano ljudi, potrebujemo tretjino kopenske površine in skoraj 16 % svetovne pitne vode. Poleg tega se tretjina svetovne proizvodnje žit uporablja za krmo živini. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo poraba mesa in mlečnih izdelkov povečala za okrog 76 %, kar bo še povečalo obremenitev okolja. Na 6.000 kvadratnih metrov lahko proizvedemo skoraj 17.000 kg rastlinske hrane (žitarice, stročnice, semena, sadje, zelenjava) ali 170 kg govedine. V intenzivni živinorejski dejavnosti porabimo tudi veliko pitne vode: tako potrebujemo 9.500 litrov za proizvodnjo 0,45 kg govedine; 800 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg jajc; skoraj 3.500 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg sira; 3.785 litrov vode za proizvodnjo 3,7 litrov mleka.

Potrošnja mesa na prebivalca

V Sloveniji se je v povprečju na prebivalca v letu 2018 pojedlo največ prašičjega mesa (37,45 kg), sledi perutninsko meso (31.39 kg) in meso govedi (19.97 kg). V opazovanem obdobju 2000-2018 je opaziti porast potrošnje perutninskega mesa, medtem ko se poraba govedine in svinjine rahlo zmanjšuje, bolj izrazito je upadla poraba drobovine. Nekoliko je zrasla poraba ovčjega in kozjega mesa, vendar so količine majhne.

Stopnja samooskrbe z mesom

Podatki kažejo, da je bila samooskrba s prašičjim mesom zadostna vse do leta 2008, nakar je začela padati in je leta 2018 dosegla komaj 38 % potreb. Samooskrba z drugimi vrstami mesa je zadovoljiva. Zelo visoka samozadostnost se v letu 2018 kaže pri konjskem mesu (239,68 %) in drobovini (138,27  %), nekoliko zaostaja samooskrba z ovčjim in kozjim mesom (92,21 %). Sicer pa je bila samooskrba z mesom povprečno 80-odstotna leta 2018.

Potrošnja jajc

V Sloveniji povprečno porabimo približno 10 kg jajc na osebo na leto in smo skoraj v celoti samooskrbni z njimi. Samooskrba z jajci je bila najvišja v letih 2003 in 2004 in je presegla potrebe, nakar je v letu 2005 upadla in vse do lani ostaja v povprečju preko 90 %.

Potrošnja rib

V letu 2000 smo v Sloveniji porabili 2 kg rib (svežih in zamrznjenih) na člana gospodinjstva, v letu 2015 pa le še 1,7 kg na člana gospodinjstva. Potrošnja rib se je močneje znižala na 1,4 kg med leti 2006 in 2010, nato pa se je začela rahlo dvigati.

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko.

Odpadna hrana

Količina odpadne hrane se je v obdobju 2013–2016 povečevala, v 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane ali 4 % manj kot v 2016, ko jo je zavrgel povprečno 67 kg, in hkrati 11 % več kot v 2013, ko jo je zavrgel povprečno 57 kg. Polovico odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane –  toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v 2017 – je bilo po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.

Trendi porabe beljakovin živalskega izvora na prebivalca, skupaj in po izbrani kategoriji živalskih proizvodov, EU

Skupna poraba beljakovin na prebivalca v EU je v obdobju 2000–2013 ostala relativno stabilna. Do leta 2007 se je skromno povečala in po tem letu nekoliko zmanjšala. Poraba beljakovin s potrošnjo sira in perutnine se je povečala za približno 15%, medtem ko se je potrošnja govejega mesa zmanjšala za skoraj 14%. Državljani EU so v letu 2013 povprečno pokrivali tudi več svojih beljakovinskih potreb z ribami in morskimi sadeži, kot pa leta 2000. Spremembe prehrane so lahko posledica povečanja ozaveščenosti o bolj zdravi prehrani in tudi sprememb cen mesa. Cene govejega mesa so na primer v letu 2013 dosegle rekordne najvišje vrednosti (ES, 2014).

Na Evronews je bil februarja 2019 objavljen članek o potrošnji mesa v svetu in EU. Kot piše, se je v svetovnem merilu povprečna poraba mesa na prebivalca od leta 1961 povečala za približno 20 kilogramov, povprečna oseba pa je v letu 2014 zaužila približno 43 kg mesa, kažejo podatki ZN. Evropejci in Severni Američani so porabili precej več kot toliko, in sicer povprečno skoraj 80 kilogramov. Španija in Avstrija sta zabeležili najvišjo povprečno porabo in sicer 94,04 kg oziroma 90,87 kg. Po podatkih Greenpeacea se več kot 70% kmetijskih zemljišč v EU ne uporablja za pridelavo hrane za ljudi, temveč za živino. V Sloveniji se je leta 2014 v povprečju pojedlo 84,99 kg mesa na prebivalca. Povprečni Romun je v enem letu pojedel 49,4 kg mesa. V Franciji se povprečna letna poraba mesa na prebivalca od leta 2008 (91,02 kg na osebo) do 2013 (86,76 kg) nenehno znižuje. Med najnižjimi povprečnimi porabniki mesa so bili Bosna in Hercegovina (32,21 kg), Azerbajdžan (31,1 kg) in najnižja Gruzija (27,89 kg).

Problematika vpliva načina prehranjevanja na okolje odseva tudi v različnih strateških dokumentih, poročilih in spletnih objavah.

Medvladni panel Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) je avgusta 2019 sprejel Poročilo o rabi zemlje in podnebnih spremembah, v katerem ugotavlja, da velika poraba mesa in mlečnih proizvodov na Zahodu dodatno spodbuja segrevanje ozračja. Zato pozivajo k spremembi ne samo kmetijske pridelave, ampak tudi naše prehrane.

Evropska agencija za okolje je leta 2017 v publikaciji Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora predstavila napredek pri doseganju ciljev o zmanjšanju vplivov na okolje iz živilskega sektorja. Čeprav EU nima eksplicitne prehranske politike, sistem prehrane posega na številna politična področja, vključno s kmetijstvom, ribištvom, biotsko raznovrstnostjo in zdravjem.

Sedmi okoljski akcijski program (7 EAP) stremi k zmanjšanju celotnega okoljskega vpliva proizvodnje in porabe v živilskem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da živalski proizvodi povzročajo velike okoljske vplive, predvsem povezane z njihovo proizvodnjo. Meso in mlečni izdelki prispevajo v povprečju 24% okoljskih vplivov celotne končne porabe v EU. Zmanjšanje pritiskov na okolje zaradi živil bo zahtevalo spremembe v celotni prehranski vrednostni verigi, začenši z bolj trajnostnim kmetijstvom, trajnostno predelavo hrane in trajnostnim prevozom, pa tudi s prehrano, ki vsebuje manj živil z visokimi vplivi na okolje, kot je meso.

V poročilu Evropske unije o kmetijstvu za obdobje 2018–2030, ki ga je 6. decembra 2018 objavila Evropska komisija, napoveduje, da je perutnina edino meso, ki se bo močno povečalo v proizvodnji in porabi EU, povpraševanje po tradicionalnih mlečnih proizvodih, kot je sir, pa bo še naprej raslo. Do leta 2030 bodo na EU trg z mesom vplivale spremembe v preferencah potrošnikov, izvozni potencial, dobičkonosnost in za goveje meso - spremembe v mlekarstvu. Na splošno se bo poraba mesa v EU nekoliko zmanjšala, in sicer s 69,3 kg na prebivalca v letu 2018 na 68,6 kg leta 2030.

V Sloveniji imamo nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si, ki je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je konec maja 2019 zaključila javno razpravo osnutka Resolucije: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« / Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. Ob tem so zapisali, da sodoben potrošnik, državljan in javnost pričakuje in zahteva, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano, ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano; varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe; ter ohranjali vitalno podeželje.