[RE08] Pogoji, pod katerimi bi gospodinjstva v večji meri uporabljala javni potniški promet 
Ključno sporočilo
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji – REUS kažejo, da je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so pripravljena v naslednjih 12 mesecih začeti oz. v večji meri uporabljati javni potniški prevoz, zelo majhen. Ta trend se v obdobju 2011-2019 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da je slaba desetina gospodinjstev pripravljena, slaba četrtina premišljuje o tem, dobri dve tretjini pa nista pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Za največ gospodinjstev je čas ključni dejavnik pri izbiri načina prevoza. Boljše povezave in hitrejši prevozi predstavljajo dva najpogostejša pogoja zaradi katerih bi gospodinjstva bila pripravljena začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz.
Definicija
Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev v Sloveniji o pripravljenosti za povečanje uporabe oz. pogostejšo uporabo javnega potniškega prevoza (mestni avtobus, primestni avtobus ali vlak) kot alternativne oblike mobilnosti v naslednjih 12 mesecih. Poleg tega kazalec prikazuje podatke o ključnih dejavnikih pri izbiri prevoza in pogojih, pod katerimi bi bila gospodinjstva pripravljena začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Z vidika okolja je kazalec pomemben, ker kaže v kolikšni meri se lahko pričakuje povečanje uporabe javnega potniškega prevoza oziroma zmanjšanje negativnih vplivov avtomobilov gospodinjstev na okolje v naslednjih 12 mesecih.
Del podatkov, ki jih kazalec prikazuje, odraža stanje v obdobju 2010–2019. Pri analizi rezultatov raziskave REUS 2021 moramo upoštevati spremembe pri mobilnosti članov gospodinjstev v letu 2020 in 2021 zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb s SARS-CoV-2 (Covid-19).
Grafi
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2011-2019 (25. 10. 2021)
| mestni avtobus [%] | primestni avtobus [%] | vlak [%] | |
|---|---|---|---|
| 2011 | 28,91 | 23,38 | 21,06 |
| 2012 | 20,64 | 17,47 | 15,96 |
| 2015 | 30,96 | 24,55 | 26,56 |
| 2017 | 33,57 | 29,34 | 27,46 |
| 2019 | 30,77 | 25,29 | 25,94 |
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2011-2019 (25. 10. 2021)
| skupaj [%] | |
|---|---|
| čas, ki ga pri tem porabimo | 69,30 |
| cena prevoza | 39,58 |
| udobje | 36,11 |
| obstoječe navade | 21,65 |
| vplivi na okolje | 6,07 |
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2011-2019 (25. 10. 2021)
| skupaj [%] | |
|---|---|
| boljše povezave | 57,05 |
| hitrejši prevoz (krajši čas vožnje) | 39,56 |
| cenejši javni prevoz | 38,64 |
| da je v primeru kombiniranega <br>prevoza zagotovljena povezava do cilja</br> | 33,17 |
| več voženj med tednom | 21,81 |
| več voženj med vikendi in prazniki | 17,73 |
| manjše število potnikov <br>(manjša gneča)</br> | 14,16 |
| boljša kakovost vozil | 10,13 |
| ne vem | 9,77 |
| drugo | 5,20 |
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2011-2019 (25. 10. 2021)
| Posavska [%] | Primorsko-notranjska [%] | Gorenjska [%] | Savinjska [%] | Jugovzhodna Slovenija [%] | Pomurska [%] | Zasavska [%] | Koroška [%] | Podravska [%] | Obalno-kraška [%] | Goriška [%] | Osrednjeslovenska [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| regija | 73,08 | 72,40 | 68,97 | 64,34 | 62,01 | 61,93 | 61,50 | 57,36 | 55,27 | 54,45 | 50,12 | 45,89 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 Nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN) določata cilje:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %.
Komentar
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2019 kaže, da večina gospodinjstev v naslednjih 12 mesecih ni pripravljena povečati pogostosti uporabe javnega potniškega prometa. Kar 65 % gospodinjstev ni pripravljenih povečati uporabe mestnega avtobusa, vlaka, primestnega vlaka pa kar 71 %. Pripravljenost za povečanje uporabe javnega potniškega prometa izkazuje manj kot desetina gospodinjstev, pri tem je 4 % gospodinjstev pripravljena povečati uporabo mestnega avtobusa in vlaka, primestnega avtobusa pa le 3%. Preostala četrtina gospodinjstev premišljuje o možnosti pogostejše uporabe javnega potniškega prevoza.
Raziskava za obdobje 2011-2019 kaže, da je delež gospodinjstev, ki bi potencialno povečala uporabo (so pripravljeni ali premišljujejo) približno na enaki ravni, to je okrog četrtine gospodinjstev. Za pogostejšo uporabo mestnega avtobusa je bilo leta 2011 potencialno pripravljenih 31 % gospodinjstev, leta 2019 pa 29 %. Za primestni avtobus se vrednosti gibajo med 23 % (2011) in 25 % (2019), za vlak pa so se vrednosti nekoliko povišale in sicer iz 21 % leta 2011 na 26 % leta 2019.
Za dobri dve tretjini gospodinjstev (69 %) je čas, ki ga porabijo, ključni dejavnik pri izbiri prevoza, za 40 % je ključna cena prevoza, za 36 % pa udobje. Vplivi na okolje predstavljajo ključni dejavnik pri izbiri prevoza pri manj kot desetini (6 %) vseh gospodinjstev.
V primeru, da bi bile vzpostavljene boljše povezave, bi se za javni potniški prevoz odločilo 57 % gospodinjstev, če pa bi bil prevoz hitrejši, bi se odločilo 40 % gospodinjstev. Oba najpogostejša odgovora sta povezana s časom. Če bi bil javni prevoz cenejši bi se zanj odločilo 39% gospodinjstev. Nekaj manj kot četrtina gospodinjstev je odgovorila, da bi uporabili javni prevoz, če bi bila zagotovljena povezava do cilja s kombiniranim prevozom.
Boljše povezave kot predpogoj za pripravljenost gospodinjstev za začetek uporabe ali pogostejšo uporabo javnega potniškega prevoza predstavljajo najpomembnejši dejavnik v Posavski (73 %) in Primorsko-notranjski (72 %) regiji. Sledijo Gorenjska (69 %), Savinjska (64 %), Jugovzhodna Slovenija (62 %), Zasavska (61 %), Koroška (57 %), Podravska (55 %), Obalno-kraška (54 %), Goriška (50 %) in Osrednjeslovenska (46 %) regija.
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
(NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2021
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2021
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih od 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019 ter v septembru 2021.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju v obdobju 2010-2019 večji od 1.000 gospodinjstev. Leta 2021 je bil izveden samo individualni modul na vzorcu 500 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo jih zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije v letu 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.