[RE12] Odnos javnosti do integriranja različnih oblik prevoza
Ključno sporočilo
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2019 kažejo, da več kot tri četrtine gospodinjstev zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov tako, da kratke razdalje prepešačijo, polovica se jih vozi s kolesom, vsak sedmi uporablja javni prevoz, vsak osmi pa deli avto z drugimi osebami (car sharing). Sedem od desetih gospodinjstev je pripravljenih pri vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avtomobil z drugimi oblikami prevoza. Pričakovano je v Ljubljani kot prometno najbolj obremenjenem mestu uporaba alternativnih oblik prevoza najbolj razširjena, medtem ko je najmanj razširjena v kmečkem okolju.Pričakovano je v Ljubljani kot prometno najbolj obremenjenem mestu uporaba alternativnih oblik prevoza najbolj razširjena, medtem ko je najmanj razširjena v kmečkem okolju.
Definicija
Kazalec izhaja iz raziskave REUS in se nanaša na uporabo različnih oblik prevozov v vsakodnevnem življenju, razloge za njihovo izbiro, kot tudi na načine zmanjševanja izpustov pri mobilnosti občanov. Prikazan je za celotno Slovenijo glede na tip kraja in statistično regijo. Kazalec kaže potencial za alternativne oblike prevoza, kot so javni potniški prevoz (avtobus, vlak) in drugi načini mobilnosti, na primer hoja peš, uporaba kolesa ali deljenje avtomobila (car sharing).
Grafi
Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019 (Datum zajema podatkov: 24.6.2022)
| kratke razdalje premagujemo peš [%] | uporabljamo kolesa [%] | z drugimi si delimo avtomobil (t.i. car sharing) [%] | uporabljamo javni prevoz [%] | drugo: [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Ljubljana | 84,83 | 62,63 | 13,85 | 32,26 | 1,03 |
| Maribor | 79,30 | 54,57 | 17,70 | 21,75 | 0 |
| naselje z večkot 10.000 oseb | 81,58 | 49,99 | 10,92 | 11,88 | 5,23 |
| naselje od 2-000do 10.000 oseb | 78,61 | 47,50 | 12,58 | 11,07 | 3,41 |
| kmečko naselje zmanj kot 2.000 oseb | 73,93 | 39,65 | 12,60 | 9,13 | 9,23 |
| nekmečko naselje zmanj kot 2.000 oseb | 78,11 | 40,06 | 9,57 | 11,42 | 4,16 |
| skupaj | 78,65 | 46,30 | 11,94 | 14,24 | 4,73 |
Vir.: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019 Datum zajema podatkov: 24.6.2022 ()
| da [%] | da, pod pogojem, da pri tem ne bi izgubljali bistveno več ča [%] | da, pod pogojem, da bi bil takšen kombiniran prevoz cenejši [%] | da, v kolikor je takšen kombiniran prevoz prijaznejši do oko [%] | ne [%] | ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Ljubljana | 28,60 | 35,65 | 7,46 | 2,52 | 15,42 | 10,36 |
| Maribor | 22,78 | 31,22 | 11,39 | 9,02 | 22,41 | 3,19 |
| naselje z večkot 10.000 oseb | 14,53 | 42,48 | 10,87 | 0,48 | 23,01 | 8,63 |
| naselje od 2-000 do 10.000 oseb | 20,35 | 27,52 | 6,95 | 5,36 | 27,17 | 12,65 |
| kmečko naselje zmanj kot 2.000 oseb | 12,97 | 38,69 | 12,43 | 1,59 | 24,19 | 10,12 |
| nekmečko naselje zmanj kot 2.000 oseb | 14,76 | 41,40 | 13,30 | 2,92 | 20,29 | 7,32 |
| skupaj | 17,54 | 37,29 | 10,82 | 2,94 | 22,15 | 9,26 |
Datum zajema podatkov: 24.6.2022 ()
| da [%] | da, pod pogojem, da pri tem ne bi izgubljali bistveno več časa [%] | da, pod pogojem, da bi bil takšen kombiniran prevoz cenejši [%] | da, v kolikor je takšen kombiniran prevoz prijaznejši do oko [%] | ne [%] | ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Primorsko-notranjska | 6,40 | 30,45 | 34,11 | 0 | 9,99 | 19,05 |
| Zasavska | 8,99 | 52,46 | 4,80 | 4,84 | 18,61 | 10,30 |
| Obalno-kraška | 10,66 | 48,73 | 9,25 | 1,12 | 24,12 | 6,12 |
| Pomurska | 12,65 | 22,02 | 7,29 | 12,57 | 38,01 | 7,47 |
| Posavska | 14,65 | 22,18 | 16,78 | 0 | 24,57 | 21,82 |
| Podravska | 15,03 | 36,34 | 9,75 | 3,22 | 28,41 | 7,25 |
| Jugovzhodna Slovenija | 15,09 | 43,35 | 7,39 | 0 | 27,11 | 7,06 |
| Goriška | 16,85 | 34,25 | 14,99 | 0 | 23,78 | 10,12 |
| Gorenjska | 19,23 | 48,54 | 9,21 | 0,80 | 19,40 | 2,82 |
| Osrednjeslovenska | 21,34 | 38,77 | 8,20 | 2,03 | 19,16 | 10,50 |
| Savinjska | 21,38 | 35,83 | 15,65 | 5,77 | 12,77 | 8,61 |
| Koroška | 25,05 | 12,12 | 12,79 | 5,74 | 24,79 | 19,51 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizkoogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja
Poleg tega moramo upoštevati tudi cilja Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %; in cilj Evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
- Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način.
Komentar
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 razkriva, da 79 % gospodinjstev zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov tako, da kratke razdalje premagujejo peš. Skoraj polovica anketirancev (46 %) uporablja kolesa, 14 % jih uporablja javni prevoz, 12 % pa si deli avto z drugimi osebami (car sharing). Ljubljana kot najbolj prometno obremenjeno mesto izstopa po največjem deležu gospodinjstev, ki kratke razdalje premagujejo peš (85 %), uporabljajo kolesa (63 %) oziroma javni prevoz (32 %). Na drugi strani pa je pričakovano v gospodinjstvih v kmečkih naseljih, kjer morajo ljudje premagovati večje razdalje, najmanjši delež tistih, ki kratke razdalje premagujejo peš (74 %), uporabljajo kolesa (40 %) ali javni prevoz (9 %).
Skoraj petina gospodinjstev (18 %) brezpogojno pripravljena v vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avtomobil z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza. Največji delež gospodinjstev (37 %) bi to storili le pod pogojem, da ne bi izgubili bistveno več časa. Za 11% gospodinjstev je najpomembnejši dejavnik pri odločitvi za kombinirano obliko prevoza nižja cena, le 3 % gospodinjstev pa bi prevoz kombiniralo, v kolikor bi bil ta prijaznejši do okolja. Dobra petina (22 %) pa prevoza ne bi kombinirala v nobenem primeru. Skoraj desetina gospodinjstev (9 %) se do vprašanja ni znala opredeliti. Primerjava odgovorov glede na tip kraja razkriva nekatere razlike. Ljubljana pozitivno izstopa po deležu gospodinjstev, ki bi bili brezpogojno pripravljeni kombinirati prevoz z osebnim avtomobilom z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza (29 %), medtem ko je v kmečkih naseljih in v krajih z manj kot 2.000 prebivalci ta delež le 13 %. V Mariboru je delež tistih, ki bi bili pripravljeni kombinirati prevoz zaradi okoljskih razlogov (9 %), trikrat večji kot v Ljubljani (3 %).
Razlike v pripravljenosti za kombiniranje prevoza se pojavljajo tudi med regijami. Brezpogojno je najmanj ljudi pripravljeno kombinirati različne oblike prevoza v Primorsko-notranjski regiji (6%), največ pa na Koroškem (25%). Največji delež ljudi bi bilo pripravljeno kombinirati prevoz, če pri tem ne bi izgubili preveč časa- v Zasavski regiji je to odogovorilo 52 % ljudi. V Pomurski regiji kar 38 % ni pripravljeno kombinirati oblik prevoza.
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. 10. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta 2019.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo proporcionalno vzorčenje znotraj spletnega panela.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva 2018;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva 2018;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva H1 2021;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva 2015.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketirancev. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Podatki so primerljivi za celotno časovno vrsto.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Ustreznost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo na ravni Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.