KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2017 v primerjavi z letom prej zmanjšala, in sicer za skoraj četrtino na 36,4 t CO2/mio EUR1995, kar je 3 % pod indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za polovico. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.

Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,3 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.

Neutral

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2018 je bilo obravnavanih 738 škodnih dogodkov. Za 635 škodnih dogodkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 301.424,80 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 23 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra.

Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2018 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov.

Neutral

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (56,2 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (36,4 %) in električna energija (4,4 %). Pri primerjavi s povprečjem 28 evropskih držav ima Slovenija v letu 2016 za 9,5 % večjo neposredno porabo energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in za 13,5 % manjšo posredno porabo energije v kmetijstvu.

Good

Bruto in neto bilančni presežek dušika sta se v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992–2017 zmanjšala. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek dušika v tem obdobju zmanjšal za 44 %, neto presežek pa za 72 %. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odnesli 52 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2017 ta delež povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %.


TWITTER