KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V letu 2019 so dobre tri četrtine anketiranih gospodinjstev v Sloveniji menile, da je problem podnebnih sprememb zelo resen. V obdobju od 2008 do 2019 se je delež teh gospodinjstev v Sloveniji zmanjšal za 13 odstotnih točk. Opazen je tudi negativen trend glede strinjanja s  trditvami kot so »K podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost« ali »Proti podnebnim spremembam je treba ukrepati takoj«. Po mnenju anketiranih gospodinjstev k izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji največ prispevata industrija in promet.

Good

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2018 zmanjšali za 1,3 % glede na leto prej, pri čemer dobro polovica ali 56,2 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 6,4 %. Največji delež izpustov (49 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.

Bad

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2018 znašali 243 kt CO2 ekv. Sektor LULUCF je od leta 2014 dalje neto emitent, kar pomeni, da so izpusti v sektorju večji kot ponori. K zmanjšanju ponorov v sektorju je največ prispeval posek v gozdovih, ki se je v primerjavi z letom 2017 po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije povečal za približno 22 %. Skrbi nas lahko dejstvo, da je približno dve tretjini vrednosti poseka v letu 2018 predstavljala sanitarna sečnja, kar pomeni, da so posledice naravnih ujm in gradacije podlubnikov v slovenskih gozdovih še vedno močno prisotne.

Bad

Leta 2018 je imelo energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja (DO), to je sisteme, ki izpolnjujejo eno izmed meril, opredeljenih v 322. členu Energetskega zakona (EZ-1), 68 % vseh občin z daljinskim ogrevanjem. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za dobri 2 odstotni točki, s čimer se je zaostanek za ciljem v letu 2020 povečal na 32,4 odstotnih točk. V energetsko učinkovitih sistemih je bilo pri tem, podobno kot tudi leto prej, proizvedenih približno 82,5 % vse toplote iz sistemov DO.

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Neutral

Od leta 2010 se je normalizirana proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 11 %, od leta 2005 pa za 19 %. Da bi dosegli indikativni cilj v letu 2020, bi bilo potrebno povečanje za več, kot je bilo doseženo v celotnem obdobju 2005–2018. Indikativni cilj za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije postavlja AN OVE za obdobje 2010–2020.


SLEDI NAM

TWITTER