KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji

Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Preberite večVideo vodnik

Ali ste vedeli?

ZrakZeleno gospodarstvo

[ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5

Neutral
30.09.2019

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Te imajo v skupnih izpustih kar  dvotretjinski delež.

Zadnji prispevki

Kmetijstvo

[KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

Good
30.10.2019

Bruto in neto bilančni presežek dušika sta se v slovenskem kmetijstvu v obdobju 1992–2017 zmanjšala. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek dušika v tem obdobju zmanjšal za 44 %, neto presežek pa za 72 %. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odnesli 52 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2017 ta delež povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %.

Kmetijstvo

[KM16] Biotska raznovrstnost – domače živali

Bad
30.10.2019

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 11 od skupno 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 

Kmetijstvo

[KM15] Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline

Neutral
29.10.2019

Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, tudi na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži, tritikali in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100%. Pri drugih poljščinah se deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni vrsti gibljejo od 30% pri krompirju do 80% pri navadnem ječmenu.

KmetijstvoKrožno gospodarstvoZeleno gospodarstvo

[KM08] Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem

Good
29.10.2019

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2018 povečale iz 2.400 ha na 47.848 ha oziroma iz 0,5 % na 10,0 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2018: 81 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

Zdravje ljudi in ekosistemovPodnebne spremembe

[ZD25] Prijavljeni primeri Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji

Bad
16.10.2019

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2009 do 2018 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB ter povprečno 170 prijav KME (največ v letu 2013 - 309, najmanj 2015 - 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.

TWITTER