KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so v letu 2015 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 1,5 - 4,0 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki so posledica trenutnih razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.


Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr.

Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM2,5, NH3) in ostali ne okoljski stroški povezani s proizvodnje električne energije iz nefosilnih goriv.


Grafi

Slika EN23-1: Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji v obdobju 1990-2015, (stalne cene v evrih 2000)
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; EUROSTAT (2017)
; Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

CO2 ekv - nižja ocena

SO2 - nižja ocena

NOx - nižja ocena

NMVOC - nižja ocena

NH3 - nižja ocena

PM10 - nižja ocena

jedrska energija - nižja ocena

SKUPAJ - nižja ocena

Proizvodnja električne energije - nižja ocena

Specifični zunanji stroški - nižja ocena

CO2 ekv - višja ocena

SO2 - višja ocena

NOx - višja ocena

NMVOC - višja ocena

NH3 - višja ocena

PM10 - višja ocena

jedrska energija - višja ocena

SKUPAJ - višja ocena

Proizvodnja električne energije - višja ocena

Specifični zunanji stroški - višja ocena

1990

115,82

828,11

108,97

0,13

0

0

244,43

1297,46

12442

10,43

487,65

2366,04

316,37

0,40

0

0

244,43

3414,89

12442

27,45

1991

100,87

738,93

89,27

0,11

0

0

37,20

966,38

12742

7,58

424,70

2111,22

259,16

0,36

0

0

37,20

2832,66

12742

22,23

1992

110,26

809,13

90,04

0,12

0

0

256,58

1266,12

12086

10,48

464,24

2311,79

261,41

0,38

0

0

256,58

3294,39

12086

27,26

1993

106,58

791,46

94,14

0,12

0

0

199,98

1192,28

11692

10,20

448,77

2261,30

273,32

0,36

0

0

199,98

3183,74

11692

27,23

1994

103,02

765,81

93,57

0,11

0

0

100,77

1063,29

12631

8,42

433,78

2188,02

271,65

0,36

0

0

100,77

2994,58

12631

23,71

1995

106,69

544,66

84,12

0,12

0

0

167,53

903,11

12654

7,14

449,22

1556,16

244,21

0,37

0

0

167,53

2417,50

12654

19,10

1996

99,43

532,75

84,51

0,11

0

0

240,11

956,91

12735

7,51

418,64

1522,15

245,34

0,35

0

0

240,11

2426,58

12735

19,05

1997

107,99

568,27

96,07

0,12

0

0

118,07

890,52

13176

6,76

454,70

1623,64

278,92

0,37

0

0

118,07

2475,69

13176

18,79

1998

112,55

537,86

98,67

0,13

0

0

148,92

898,12

13705

6,55

473,90

1536,74

286,45

0,39

0

0

148,92

2446,41

13705

17,85

1999

100,36

463,13

79,96

0,11

0

0

192,37

835,93

13262

6,30

422,55

1323,23

232,14

0,35

0

0

192,37

2170,64

13262

16,37

2000

105,90

451,77

87,22

0,12

0

14,54

310,23

969,78

13624

7,12

445,89

1290,76

253,23

0,36

0

42,31

310,23

2342,79

13624

17,20

2001

120,01

284,17

91,56

0,13

0

14,20

134,98

645,04

14466

4,46

505,31

811,92

265,81

0,40

0

41,30

134,98

1759,72

14466

12,16

2002

124,89

293,02

101,96

0,13

0

16,68

69,42

606,10

14600

4,15

525,87

837,20

296,01

0,42

0

48,52

69,42

1777,43

14600

12,17

2003

120,00

279,73

91,34

0,13

0

14,29

113,76

619,24

13821

4,48

505,28

799,22

265,17

0,42

0

41,56

113,76

1725,40

13821

12,48

2004

122,77

229,44

79,05

0,13

0

13,93

101,85

547,18

15273

3,58

516,94

655,55

229,49

0,42

0

40,53

101,85

1544,78

15273

10,11

2005

123,49

178,63

78,20

0,14

0

13,77

113,90

508,14

15117

3,36

519,98

510,38

227,04

0,44

0

40,06

113,90

1411,80

15117

9,34

2006

124,70

53,20

79,45

0,14

0

7,22

137,08

401,80

15114

2,66

525,04

152,01

230,66

0,45

0

21,01

137,08

1066,26

15114

7,05

2007

129,16

49,48

72,36

0,15

0

8,19

107,27

366,61

15043

2,44

543,82

141,38

210,07

0,46

0

23,83

107,27

1026,83

15043

6,83

2008

124,37

45,34

72,10

0,16

0

14,91

17,75

274,63

16398

1,67

523,65

129,55

209,32

0,52

0

43,36

17,75

924,14

16398

5,64

2009

119,03

40,35

64,91

0,21

0

9,88

79,53

313,90

16401

1,91

501,16

115,28

188,43

0,67

0

28,75

79,53

913,82

16401

5,57

2010

121,34

34,62

67,29

0,24

0

8,57

104,54

336,60

16433

2,05

510,89

98,92

195,35

0,75

0

24,93

104,54

935,39

16433

5,69

2011

122,11

41,68

65,66

0,25

0

10,84

8,37

248,90

16056

1,55

514,14

119,08

190,62

0,77

0

31,54

8,37

864,52

16056

5,38

2012

116,43

38,51

61,86

0,23

0

11,13

109,05

337,20

15729

2,14

490,25

110,02

179,58

0,71

0

32,36

109,05

921,97

15729

5,86

2013

110,54

41,31

56,10

0,21

0

9,42

166,93

384,51

16103,09

2,39

465,45

118,02

162,87

0,66

0

27,41

166,93

941,33

16103,09

5,85

2014

84,91

27,05

41,60

0,18

0

7,69

13,12

174,55

17436,92

1,00

357,54

77,28

120,77

0,56

0

22,37

13,12

591,64

17436,92

3,39

2015

87,15

11,04

27,88

0,18

0

7,99

97,83

232,08

15100,38

1,54

366,95

31,55

80,93

0,58

0

23,25

97,83

601,09

15100,38

3,98


Cilji

Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

ReNEP navaja tudi t.i. zeleno davčno reformo, vendar država še čaka z njeno izvedbo.


Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje električne energije. Cene električne energije v večini primerov ne vključujejo škode, povzročene s proizvodnjo električne energije, zato nastajajo zunanji stroški električne energije. S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo velikost stroškov, glede na nivo okoljskih in energetskih davkov, pa ocenjujemo v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške.

Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se eksterni stroški proizvodnje v obdobju od 1990 do 2015, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2015 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 1,5 do 4,0 €c2000 /kWh. Zunanji stroški v Sloveniji so znatni in so odraz predvsem velikega deleža proizvedene električne energije iz fosilnih goriv (premoga).

Višino eksternih stroškov proizvodnje električne energije v Sloveniji v največji meri določajo emisije SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu, ki jih nosi celotna družba. Tudi škoda, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva emisij toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni eksterni stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov proizvodnje električne energije, učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manj učinkovita kot v primerljivih enotah v EU (glej kazalec EN 31), poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali ekološko dajatvijo zbrana sredstva, še vedno ne namenjajo za namensko preventivo ali sanacijo zunanjih vplivov.

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te eksternalitete vključiti v obračun stroškov. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija eksternih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga, prednostno dispečiranje itd.). Slovenija skuša s spodbujanjem učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, zmanjšati negativne okoljske vplive in s tem tudi zunanje stroške proizvodnje električne energije.


Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Podatke o emisijah, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote, zbira Agencija RS za okolje. Stroškovni faktorji oz specifični zunanji stroški, ki jih povzročajo emitenti, so bili izdelani v okviru projekta ExternE in programa CAFE (Clean Air for Europe Programme). Podatki o proizvodnji električne energije so dostopni na SURS oz na Eurostatu. Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne zbira Uprava RS za jedrsko varnost.
Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje, Statistični urad RS; Eurostat; Uprava RS za jedrsko varnost

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o letnih emisijah zbira Agencija za okolje sproti za vsako posamezno leto. V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja EEA. Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM10, NH3) in ostali ne okoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv. Pri emisijah toplogrednih plinov je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz projekta ExternE-Pol (2005) pri nižji oceni stroškov, pri višji oceni stroškov se kot faktor mejnih stroškov škode uporablja ocena iz študije Watkiss et al. (2005). Pri drugih emisijah je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz programa CAFE (Clean Air for Europe), tako pri višji, kot nižji oceni stroškov. Faktor mejnih stroškov pri emisijah CO2 je enoten za vse države (19 €/tCO2 – nižja ocena in 80 €/tCO2 – višja ocena), medtem ko so mejni stroški za ostale škode specifični za vsako državo. Ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske energije temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi negativnega sevanja (DALY – Disability Adjusted Life Years). Ocena temelji na predpostavki zelo majhne verjetnosti nesreč. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da zaradi nesreč pride do velike škode okolja in zdravja ljudi, so se v okviru projekta ExternE, oceni stroškov tega scenarija, izognili. Pri izračunu DALY je bila uporabljena verjetnost nastanka smrtonosnega raka 0,04 za zaposlene in 0,05 za celotno prebivalstvo, ob upoštevanju kolektivne efektivne doze (Edlund, 2001).
Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije:

 

Cext- zunanji stroški proizvodnje električne energije

E – letne emisije

MC -  mejni faktor škode

Qel – proizvodnja električne energije

 

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije, po virih energije:

Cextj - zunanji stroški proizvodnje električne energije vira j

E – letne emisije, ki jih povzroči vir j

MC - mejni faktor škode

Qelj – proizvodnja električne energije z vira j

Drugi viri in literatura

  1. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/2004) DZ. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_NACP45.html
  2. Damages per tonne emission of PM2,5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each Member State (excluding Cyprus) and surrouding seas, Clean Air for Europe (CAFE) Programme, March 2005,
  3. ExternE – Externalities of Energy http://www.externe.info/
  4. ExternE –Pol (2005) Externalities of Energy: Extention of accounting framewor and policy applications, report to the European Commision DG Research, technological development and Demonstration (Countract No: ENG1-CT2002-00609), produced by ARMINES/Ecole des Mines de Paris, et al.
  5. Watkiss, P.; et al: The impacts and Costs of Climate Change. Final Report to DG Environment. September 2005.
  6. Edlund, O.: Estimation of the years of lost lyfe (YOLL) as a consequence of a nuclear fuel cycle; 2001


Povezani kazalci


TWITTER