KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Raba končne energije je leta 2020 znašala 4.440 ktoe in se je zmanjšala drugo leto zapored, tokrat za 9,2 %. Občutno zmanjšanje je predvsem posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Do zmanjšanja rabe je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo gospodinjstev. V obdobju 2000‒2020 se je raba končne energije zmanjšala za 2,2 % in leta 2020 dosegla najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije, 36 %, se porabi v prometu, sledijo sektorji industrija, gospodinjstva in ostala raba. Indikativni cilj za leto 2020 je bil dosežen; raba končne energije je bila od ciljne vrednosti nižja za 13,2 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2020 znašala 2,10 toe, s čimer je bila 3 % višja od povprečja za EU-27.


Kazalec prikazuje rabo končne energije, ki je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – industriji, prometu in široki rabi, to je v gospodinjstvih ter ostali rabi, ki vključuje javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je zato pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva kot tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje z zmanjševanjem izpustov onesnaževal zunanjega zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja.


Grafi

Slika EN10-1: Raba končne energije po sektorjih, Slovenija, 2000‒2020
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2022

Prikaži podatke
Industrija[ktoe] Promet[ktoe] Gospodinjstva[ktoe] Ostala raba[ktoe] Raba končne energije[ktoe]
2000 1395,55 1231,05 1237,74 675,87 4540,21
2001 1276,99 1283,23 1336,70 859,67 4756,59
2002 1238,20 1311,55 1283,91 842,28 4675,94
2003 1512,28 1326,60 1402,20 596,17 4837,25
2004 1536,13 1376,90 1368,77 637,84 4919,63
2005 1647,02 1469,03 1424,26 568,40 5108,72
2006 1698,09 1553,38 1333,00 532,37 5116,85
2007 1607,91 1760,45 1301,72 466,13 5136,21
2008 1484,82 2071,45 1353,64 594,88 5504,80
2009 1219,66 1795,45 1320,55 584,00 4919,66
2010 1270,76 1792,08 1364,55 607,14 5034,52
2011 1233,80 1920,63 1302,74 607,60 5064,77
2012 1203,29 1955,04 1255,81 542,55 4956,69
2013 1194,86 1833,91 1240,61 556,17 4825,55
2014 1228,03 1818,59 1060,82 521,45 4628,89
2015 1227,53 1799,35 1166,17 548,31 4741,35
2016 1239,25 1902,83 1185,86 582,71 4910,65
2017 1292,93 1960,19 1156,32 572,64 4982,08
2018 1316,47 2009,70 1084,48 574,25 4984,90
2019 1321,97 1953,59 1057,42 556,45 4889,44
2020 1258,78 1592,74 1072,39 516,45 4440,37
Slika EN10-2: Gibanje rabe končne energije po sektorjih in skupne rabe končne energije, Slovenija, 2000‒2020
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije; Institut Jožef Stefan, 2022

Prikaži podatke
Industrija [Indeks (2000 = 100)] Promet [Indeks (2000 = 100)] Gospodinjstva [Indeks (2000 = 100)] Ostala raba [Indeks (2000 = 100)] Skupna raba končne energije [Indeks (2000 = 100)]
2000 100 100 100 100 100
2001 91,50 104,24 107,99 127,20 104,77
2002 88,72 106,54 103,73 124,62 102,99
2003 108,36 107,76 113,29 88,21 106,54
2004 110,07 111,85 110,59 94,37 108,36
2005 118,02 119,33 115,07 84,10 112,52
2006 121,68 126,18 107,70 78,77 112,70
2007 115,22 143,00 105,17 68,97 113,13
2008 106,40 168,27 109,36 88,02 121,25
2009 87,40 145,85 106,69 86,41 108,36
2010 91,06 145,57 110,25 89,83 110,89
2011 88,41 156,02 105,25 89,90 111,55
2012 86,22 158,81 101,46 80,27 109,17
2013 85,60 148,97 100,23 82,34 106,28
2014 87,97 147,73 85,71 77,21 101,95
2015 87,93 146,16 94,22 81,18 104,43
2016 88,77 154,57 95,81 86,27 108,16
2017 92,62 159,23 93,42 84,79 109,73
2018 94,30 163,25 87,62 85,04 109,79
2019 94,73 158,69 85,43 82,33 107,69
2020 90,20 129,38 86,64 76,41 97,80
Slika EN10-3: Povprečna letna sprememba rabe končne energije, Slovenija in EU-27, 2000‒2020, 2010‒2020, 2015‒2020, 2018‒2019 in 2019‒2000
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
Slovenija [%] EU-27 [%]
2000‒2020 -0,19 -0,37
2005‒2020 -0,96 -0,86
2010‒2020 -1,33 -1,14
2015‒2020 -1,36 -1,07
2018‒2019 -2,01 -0,57
2019‒2020 -9,47 -8,05
Slika EN10-4: Struktura rabe končne energije po sektorjih, Slovenija in EU-27, 2000, 2005, 2010, 2015, 2019 in 2020
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
Industrija [ktoe] Promet [ktoe] Gospodinjstva [ktoe] Ostala raba [ktoe] Raba končne energije [ktoe] Industrija [%] Promet [%] Gospodinjstva [%] Ostala raba [%]
SI2000 1426,90 1223,68 1242,44 649,47 4542,49 31,41 26,94 27,35 14,30
SI2005 1645,87 1462,80 1428,84 573,39 5110,90 32,20 28,62 27,96 11,22
SI2010 1274,06 1778,39 1364,22 630,78 5047,44 25,24 35,23 27,03 12,50
SI2015 1228,02 1772,57 1166,19 548,47 4715,24 26,04 37,59 24,73 11,63
SI2019 1322,21 1926,58 1057,45 556,57 4862,82 27,19 39,62 21,75 11,45
SI2020 1260,00 1583,25 1072,44 513,16 4428,84 28,45 35,75 24,21 11,59
EU-272000 304865,22 305131,49 291615,67 163985,96 1065598,34 28,61 28,63 27,37 15,39
EU-272005 305404,89 324848,42 311345,71 182529,41 1124128,44 27,17 28,90 27,70 16,24
EU-272010 269313,26 320420,51 324403,51 188748,34 1102885,62 24,42 29,05 29,41 17,11
EU-272015 256389,36 313757,70 282308,49 177480,00 1029935,56 24,89 30,46 27,41 17,23
EU-272019 239416,85 289013,78 248218,76 161207,73 937857,12 25,53 30,82 26,47 17,19
EU-272020 231211,89 251969,94 248243,38 154339,22 885764,44 26,10 28,45 28,03 17,42
Table EN10-5: Raba končne energije na prebivalca, EU-27, 2020
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
2000 [toe/preb] 2001 [toe/preb] 2002 [toe/preb] 2003 [toe/preb] 2004 [toe/preb] 2005 [toe/preb] 2006 [toe/preb] 2007 [toe/preb] 2008 [toe/preb] 2009 [toe/preb] 2010 [toe/preb] 2011 [toe/preb] 2012 [toe/preb] 2013 [toe/preb] 2014 [toe/preb] 2015 [toe/preb] 2016 [toe/preb] 2017 [toe/preb] 2018 [toe/preb] 2019 [toe/preb] 2020 [toe/preb]
Luksemburg 8,08 8,37 8,36 8,82 9,64 9,71 9,40 9,12 9,06 8,27 8,62 8,39 7,95 7,68 7,28 7,09 7,01 7,08 7,22 7,15 6,08
Finska 4,71 4,80 4,90 4,97 5,01 4,82 5,04 5,03 4,84 4,47 4,90 4,65 4,66 4,55 4,50 4,42 4,59 4,59 4,67 4,60 4,22
Švedska 3,95 3,88 3,84 3,81 3,78 3,69 3,66 3,65 3,56 3,39 3,64 3,46 3,44 3,35 3,24 3,26 3,27 3,21 3,16 3,08 3,00
Avstrija 2,97 3,14 3,15 3,29 3,32 3,40 3,38 3,33 3,34 3,17 3,36 3,25 3,24 3,30 3,15 3,20 3,23 3,25 3,16 3,20 2,93
Belgija 3,68 3,76 3,53 3,64 3,60 3,53 3,47 3,33 3,46 3,23 3,51 3,21 3,20 3,29 3,07 3,20 3,22 3,18 3,19 3,12 2,89
Nizozemska 3,28 3,31 3,29 3,32 3,36 3,32 3,29 3,24 3,29 3,14 3,34 3,10 3,10 3,09 2,83 2,88 2,93 2,94 2,95 2,87 2,62
Nemčija 2,68 2,72 2,67 2,72 2,70 2,66 2,73 2,59 2,70 2,54 2,73 2,64 2,69 2,74 2,60 2,62 2,64 2,65 2,60 2,59 2,42
Češka republika 2,44 2,49 2,45 2,57 2,60 2,56 2,60 2,54 2,51 2,39 2,41 2,33 2,32 2,30 2,24 2,30 2,35 2,41 2,39 2,37 2,29
Danska 2,76 2,83 2,76 2,81 2,85 2,86 2,89 2,89 2,84 2,68 2,80 2,66 2,56 2,52 2,43 2,50 2,54 2,54 2,52 2,47 2,26
Irska 2,86 2,93 2,89 2,93 2,95 3,07 3,12 3,04 2,96 2,61 2,62 2,41 2,34 2,36 2,35 2,42 2,49 2,48 2,57 2,52 2,25
SLOVENIJA 2,30 2,42 2,36 2,44 2,48 2,57 2,56 2,56 2,74 2,39 2,48 2,46 2,39 2,34 2,24 2,28 2,36 2,40 2,39 2,33 2,10
Estonija 1,73 1,91 1,89 1,99 2,05 2,11 2,13 2,30 2,29 2,07 2,18 2,13 2,18 2,19 2,14 2,13 2,16 2,18 2,24 2,18 2,07
EU-27 2,29 2,34 2,32 2,38 2,39 2,40 2,40 2,35 2,36 2,23 2,32 2,24 2,23 2,22 2,12 2,16 2,20 2,22 2,22 2,21 2,03
Latvija 1,37 1,52 1,56 1,65 1,72 1,79 1,88 1,97 1,89 1,87 1,94 1,86 1,97 1,90 1,94 1,91 1,94 2,06 2,16 2,13 2,02
Francija 2,56 2,62 2,55 2,57 2,58 2,55 2,49 2,42 2,43 2,32 2,38 2,30 2,35 2,38 2,20 2,23 2,26 2,24 2,19 2,16 1,93
Slovaška 2,03 2,13 2,16 2,09 2,06 2,15 2,12 2,09 2,13 1,97 2,14 2,00 1,91 1,96 1,84 1,86 1,92 2,05 2,04 2,05 1,90
Litva 1,07 1,12 1,18 1,23 1,29 1,39 1,50 1,60 1,60 1,46 1,53 1,57 1,63 1,61 1,66 1,66 1,77 1,88 1,98 1,99 1,90
Poljska 1,44 1,45 1,44 1,48 1,52 1,53 1,60 1,62 1,64 1,61 1,74 1,70 1,69 1,66 1,62 1,64 1,75 1,87 1,97 1,94 1,87
Madžarska 1,58 1,66 1,67 1,75 1,74 1,86 1,83 1,73 1,74 1,70 1,74 1,75 1,66 1,67 1,64 1,77 1,81 1,89 1,89 1,90 1,84
Ciper 2,39 2,45 2,44 2,55 2,54 2,50 2,51 2,54 2,54 2,44 2,36 2,29 2,05 1,87 1,89 1,97 2,08 2,18 2,15 2,15 1,77
Italija 2,19 2,21 2,22 2,33 2,33 2,37 2,34 2,31 2,29 2,14 2,17 2,08 2,05 1,99 1,86 1,91 1,91 1,90 1,92 1,93 1,72
Hrvaška 1,33 1,47 1,48 1,58 1,63 1,68 1,68 1,69 1,72 1,67 1,68 1,62 1,56 1,54 1,47 1,56 1,58 1,67 1,67 1,70 1,59
Španija 1,98 2,07 2,08 2,17 2,23 2,27 2,18 2,20 2,08 1,91 1,93 1,87 1,78 1,73 1,71 1,73 1,77 1,82 1,86 1,84 1,56
Portrugalska 1,75 1,76 1,80 1,78 1,81 1,81 1,78 1,80 1,75 1,73 1,72 1,64 1,52 1,51 1,51 1,54 1,57 1,61 1,64 1,67 1,46
Bolgarija 1,11 1,12 1,15 1,25 1,25 1,32 1,38 1,36 1,33 1,15 1,19 1,26 1,26 1,20 1,24 1,32 1,35 1,39 1,41 1,41 1,37
Grčija 1,74 1,79 1,81 1,90 1,88 1,92 1,97 2,00 1,94 1,86 1,71 1,70 1,54 1,39 1,43 1,53 1,55 1,52 1,48 1,51 1,35
Romunija 1,01 1,03 1,06 1,12 1,15 1,15 1,17 1,14 1,20 1,09 1,11 1,13 1,13 1,09 1,09 1,10 1,13 1,19 1,21 1,23 1,22
Malta 1,15 1,03 0,93 1,00 1,12 1,15 1,15 1,18 1,23 1,10 1,21 1,19 1,21 1,24 1,28 1,32 1,29 1,35 1,39 1,41 1,06

Cilji

EU si je leta 2007 kot enega od ključnih ciljev za leto 2020 zastavila tudi 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti. Omenjeni cilj je stopil v veljavo s sprejetjem Direktive o energetski učinkovitosti (EED) leta 2012. V skladu s 3. členom te Direktive si je morala vsaka država članica na tem področju določiti okvirni nacionalni cilj, ki temelji na rabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Slovenija je svoje cilje v skladu z Direktivo opredelila v AN URE iz leta 2015. Indikativni cilj AN URE na področju energetske učinkovitosti tako je, da raba končne energije leta 2020 ne bo presegla 5.118 ktoe. Za posamezne sektorje so zastavljeni tudi indikativni sektorski cilji, in sicer leta 2020 raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ne bo presegla 1.307 ktoe, v prometu 2.201 ktoe, v gospodinjstvih 1.041 ktoe in v ostali rabi 570 ktoe. Na ravni EU je skupni cilj za leto 2020 omejiti rabo končne energije na 1.086 Mtoe.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti, s katero je bil na ravni EU za leto 2030 sprejet cilj najmanj 32,5-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti oz. omejitev rabe končne energije na 956 Mtoe (za EU-28). Države članice so morale svoj prispevek k doseganju tega cilja opredeliti v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Slovenija si je v NEPN-u iz leta 2020 za cilj zadala izboljšati energetsko učinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007 ter zagotoviti izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije tega leta ne bo presegla 4.717 ktoe. V istem dokumentu je za stavbe do leta 2030 načrtovano zmanjšanje rabe končne energije za 20 % glede na leto 2005, za ostale sektorje pa cilji za rabo končne energije niso zastavljeni.

Leta 2021 je Evropska komisija objavila Evropski podnebni zakon, ki določa obveznost podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Za ukrepanje je bil pripravljen sveženj predlogov predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55«), ki spreminja že veljavne predpise, sprejete za doseganje ciljev do 2030, med drugim tudi na področju energetske učinkovitosti. Do leta 2030 je tako predvideno povečanje učinkovitosti rabe energije za 36-37 % glede na referenčni scenarij 2007 oz. zmanjšanje rabe energije za najmanj 9 % v primerjavi s projekcijami referenčnega scenarija iz leta 2020, tako da raba končne energije leta 2030 ne bo presegla 787 Mtoe. V skladu s tem bo morala Slovenija svoje trenutne cilje na področju energetske učinkovitosti za leto 2030 v okviru prenove NEPN leta 2023 še zaostriti.


Raba končne energije je leta 2020 znašala 4.440 ktoe in se je zmanjšala drugo leto zapored, tokrat za 9,2 %. Zmanjšanje je predvsem posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, zato za zasledovanje trendov leto 2020 ni reprezentativno. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih z izjemo gospodinjstev, kjer se je raba končne energije povečala za 1,4 %, kar lahko pripišemo temu, da smo zaradi ukrepov ob SARS-CoV-2 doma preživeli več časa. Največje zmanjšanje rabe končne energije je bilo doseženo v prometu (-18,5 %), potem pa v ostali rabi (-7,2 %) in industriji (-4,8 %). V obdobju 2000‒2020 se je raba končne energije zmanjšala za 2,2 %; najmanjšo vrednost je dosegla ravno leta 2020, največjo pa s 5.505 ktoe leta 2008, vmes se izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja.

Raba končne energije je bila leta 2020 13 % oz. 678 ktoe pod indikativno ciljno vrednostjo. Indikativni cilj, ki je z današnjega stališča premalo ambiciozen, je bil tako sicer dosežen, kar pa nikakor ne zagotavlja dolgoročnega obvladovanja rabe energije. Že kratkotrajna, a velika rast rabe končne energije v katerem izmed sektorjev lahko namreč povzroči tudi povečanje skupne rabe končne energije. Leta 2020 so bile pod indikativnimi ciljnimi vrednostmi tudi raba končne energije v prometu (-27,6 %), ostali rabi (-9,3 %) in industriji (-3,7 %), medtem ko je raba končne energije v gospodinjstvih indikativno ciljno vrednost presegala za 3 %. Raba končne energije je bila hkrati leta 2020 nižja tudi od cilja za leto 2030.

Promet je edini sektor, v katerem se je raba končne energije v obdobju 2000‒2020 povečala, in sicer za 29,4 % oz. 362 ktoe. Zlasti intenzivno je rasla v letih 2007 (s 13,3 %) in 2008 (s 17,7 %), ko je bila v opazovanem obdobju rekordna. V letih 2009 in 2010 se je raba zaradi gospodarske krize in spremembe razmerij pri cenah pogonskih goriv glede na sosednje države zmanjšala, po letu 2010 pa se, podobno kot pri skupni rabi končne energije, izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja, ki so posledica sprememb gospodarske rasti, prometne aktivnosti in razmerij pri cenah goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Največje zmanjšanje je raba končne energije v prometu dosegla ravno leta 2020. Potem, ko je bil promet leta 2000 s 27 % drugi sektor po deležu, za industrijo, je leta 2007 s 34 % postal najpomembnejši sektor. Delež, ki je bil leta 2019 že 40-odstoten, se je leta 2020 zmanjšal na 36 % skupne rabe končne energije.

Raba končne energije v industriji se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 9,8 % oz. 137 ktoe. Potem, ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost v obdobju 2000‒2020, je sledilo zmanjšanje, najprej leta 2007 zaradi znižanja intenzivnosti rabe energije, zlasti zaradi ukinitve nekaterih energetsko intenzivnih proizvodnih procesov zaradi okoljskih zahtev, v letih 2008 in 2009 pa zaradi gospodarske krize. Od vključno leta 2014 dalje se je raba končne energije v tem sektorju zaradi večje gospodarske aktivnosti povečevala in je bila leta 2019 glede na leto 2013, ko je v opazovanem obdobju dosegla najnižjo vrednost, višja za 10,7 %. Povečanje v letu 2018 je bilo delno tudi posledica izboljšanja zajema statističnih podatkov o rabi energije v tem sektorju. Leta 2020 se je raba končne energije zmanjšala in je bila glede na leto 2013 višja le 5,4 %. Leta 2020 je industrija predstavljala 28-odstotni delež v skupni rabi končne energije, kar je za 2,4 odstotne točke manj kot leta 2000 in 3,1 odstotne točke več kot leta 2010. Sektor je bil leta 2000 po deležu največji, v obdobju 2009‒2013 pa šele tretji, tudi za gospodinjstvi.

V gospodinjstvih se je raba končne energije v obdobju 2000‒2020 zmanjšala za 13,4 % oz. 165 ktoe. Največjo vrednost je s 1.424 ktoe dosegla leta 2005. Leta 2014 je bila raba, kot posledica izrazito tople zime, nižja za 14,5 %. V obdobju 2017–2019 se je raba zmanjševala in leta 2019 dosegla najnižjo vrednost v opazovanem obdobju, leta 2020 pa se je ponovno povečala. Zaradi prevladujočega deleža energije za ogrevanje, so spremembe rabe energije v gospodinjstvih odvisne od tega, kako tople so zime. Raba energije se je v obdobju 2010‒2020 zmanjšala za 21,4 %, največ med vsemi sektorji, K temu je močno prispevalo povečanje učinkovitosti rabe energije zaradi izvajanja številnih ukrepov, ki jih spodbuja tudi Eko sklad. Delež rabe v gospodinjstvih v skupni rabi končne energije se je zmanjšal s 27 % leta 2000 na 24 % leta 2020.

V sektorju ostala raba (javni in zasebni storitveni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo) je bila raba končne energije leta 2020 glede na leto 2000 nižja za 23,6 %. Raba končne energije v tem sektorju je izrazito spremenljiva, kar je posledica načina njenega določanja. Rabe v tem sektorju se namreč ne spremlja, ampak se jo izračuna kot razliko med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v preostalih sektorjih, kar otežuje razlago trendov. Z izjemo neposredne rabe geotermalne energije, statistika tudi ne spremlja rabe obnovljivih virov energije (OVE) v tem sektorju, kar pomeni, da stavbe storitvenega sektorja ob menjavi fosilnih goriv z OVE izpadejo iz statistike, kar lahko še dodatno prispeva k zmanjšanju rabe energije v tem sektorju. V obdobju 2015‒2019 se je raba končne energije v tem sektorju povečala za 1,4 %, in sicer predvsem zaradi povečanja rabe električne energije, leta 2020 pa se je močno zmanjšala in je bila glede na leto 2015 nižja za 5,9 %. Delež v skupni rabi končne energije je leta 2020 znašal 12 %.

Raba končne energije na prebivalca s 6,08 toe/preb tudi leta 2020 še naprej ostaja daleč najvišja v Luksemburgu, zaradi vpliva bencinskega turizma in prisotnosti energetsko intenzivnih dejavnosti, najnižja pa je bila z 1,06 toe/preb na Malti. Velike razlike med državami so posledica številnih dejavnikov, med drugim razlik v življenjskem standardu, učinkovitosti rabe energije ter strukturi rabe končne energije, podnebnih razmerah, strukturi gospodarstva, razpršenosti poselitve, razvitosti javnega prevoza, vpliva tranzitnega prometa idr. V Sloveniji je raba končne energije na prebivalca leta 2020 znašala 2,10 toe/preb in je bila 3 % višja od povprečja za EU-27. Glede na leto prej se je zmanjšala za 10,1 % (EU-27: -8,2 %), glede na leto 2000 pa za 8,8 % (EU-27: -11,3 %). V strukturi rabe končne energije je bilo leta 2020 v primerjavi z EU-27 opaziti nekoliko višji delež industrije (28 in 26 %), medtem ko je bil delež prometa znatno višji (36 in 28 %), deleža ostale rabe (12 in 17 %) in gospodinjstev (24 in 28 %) pa nižja.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.
Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.
Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PS03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Uporabljeni so bili podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji StStat. Poimenovanja sektorjev v kazalniku in nacionalnih dokumentih na področju energetske učinkovitosti se nekoliko razlikujejo. Sektor ostala raba iz kazalnika je tako v nacionalnih dokumentih poimenovan storitveni sektor, pri čemer je v ostali rabi vključena tudi raba energije v kmetijskih strojih. Široka raba v kazalniku zajema gospodinjstva in ostalo rabo. V kazalniku je raba končne energije izračunana kot vsota rabe energije v industriji, prometu, gospodinjstvih in ostali rabi. Raba energetskega sektorja in neenergetska raba nista vključeni. 
EUROSTAT spremlja rabo končne energije z različnimi kategorijami. Zaradi spremljanja doseganja ciljev na področju energetske učinkovitosti v kazalcu uporabljamo kategorijo Final energy consumption (Europe 2020‒2030), z izjemo grafa EN10-4, kjer uporabljamo kategorijo Final energy consumption – energy use, za katero so pri EUROSTATU na razpolago tudi podatki po sektorjih. V obeh primerih se raba končne energije razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS v rabi končne energije upošteva tudi rabo končne energije v energetskem sektorju in v neenergetski rabi, poleg tega pa k rabi energije v prometu prišteva tudi rabo energije v letalstvu, EUROSTAT pa ne. Kategorija Final energy consumption (Europe 2020‒2030) je tako skladna z izračunom iz SURS-ovih podatkov, kjer sta kategoriji Končna poraba odšteti kategoriji Končna poraba ‒ energetski sektor in Končna poraba ‒ neenergetska raba, kategorijo Final energy consumption – energy use pa dobimo, če temu odštejemo še rabo energije v letalstvu. Po EUROSTAT-ovi definiciji je raba končne energije (Final consumption – energy use) sicer vsota rabe končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet in široka raba.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih Slovenija

Podatkovni niz

 

Enota

 

Vir

 

Obdobje uporabljenih podatkov

 

Razpoložljivost podatka

 

Frekvenca osveževanja podatkov

 

Datum zajema podatkov

 

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

 

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

SURS, spletna aplikacija SiStat

 

 

2000–2020

 

 

oktobra za preteklo leto

 

 

enkrat letno

 

 

 9. 2.2022

 

 

da, s prilagoditvami

 

Raba končne energije po sektorjih

Opredelitev kazalca:
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi podatki – EU

Metodologija zbiranja podatkov: Za grafe v kazalniku, kjer gre za primerjavo med Slovenijo in EU (EN10-4, EN10-5 in EN10-6), so bili tako za EU kot tudi Slovenijo v celoti uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. V preteklosti je namreč EUROSTAT uporabljal povprečne kurilne vrednosti za Evropo, SURS pa nacionalne kurilne vrednosti. EUROSTAT je sicer v zadnjem času prešel na kaskadni sistem uporabe kurilnih vrednosti, v okviru katerega v primeru, da država pravočasno izpolni svoje poročevalske obveznosti, uporabi kurilne vrednosti, ki jim jih posreduje država, v nasprotnem primeru pa uporabi povprečne vrednosti.
Pri pripravi podatkov za graf EN10-6, so bili za število prebivalcev po posameznih državah članicah EU uporabljeni podatki za 1. januar.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/število let) –1] x 100.
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Raba končne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik med rabo končne energije in številom prebivalcev za posamezno državo članico EU in EU-27.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Raba končne energije po sektorjih EU

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba končne energije

 

ktoe

 

 

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

 

 

2000–2020

 

 

januarja za dve leti nazaj

 

 

enkrat letno

 

 

10. 2.2022

 

 

da

 

Raba končne energije po sektorjih

Število prebivalcev (EU-27,
posamezne države članice EU)

število

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

2000–2020

februar/marec za preteklo leto

enkrat letno

10. 2.2022

da

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

1.     MzI, 2015. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2020_sprejet_maj_2015.pdf)

2.     MzI, 2017. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 (AN URE 2020) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/an_ure_2017-2020_final.pdf)

3.     MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

4.     EC, 2020. Energy efficiency targets – spletna stran (https://ec.europa.eu/energy/topics/energy-efficiency/targets-directive-and-rules/eu-targets-energy-efficiency_en). Pridobljeno 24. 3. 2022

5.     EC, 2021. Uredba (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32021R1119)

6.     EC, 2021. COM(2021) 550: »Pripravljeni na 55«: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0550)


Related indicators