KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2007–2016 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (20 kg P2O5/ha) večja kot v državah članicah Evropske unije (14 kg P2O5/ha).


Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2017. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije v obdobju 2006–2017.

Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).


Grafi

Slika KM02-1: Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2017
Prikaži podatke
mineralna gnojila
1992 189922
1993 174055
1994 182191
1995 168780
1996 168029
1997 180599
1998 184729
1999 186370
2000 174180
2001 178166
2002 175724
2003 177589
2004 162680
2005 149504
2006 146593
2007 149587
2008 135011
2009 119135
2010 131855
2011 131304
2012 128364
2013 130347
2014 136054
2015 136114
2016 129480
2017 130524
Slika KM02-2: Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5 in K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi V Sloveniji v obdobju 1992–2017
Prikaži podatke
Dušik (N ) Kalij (K2O) Fosfor (P2O5)
1992 70,05 36,75 27,86
1993 60,38 39,32 31,00
1994 63,14 41,40 35,25
1995 61,40 40,04 33,13
1996 60,95 40,71 33,05
1997 68,79 45,50 35,27
1998 70,89 46,74 38,35
1999 68,95 48,94 39,55
2000 67,12 43,67 35,86
2001 68,22 41,03 32,59
2002 66,10 40,86 31,06
2003 67,69 39,25 30,04
2004 61,70 37,86 29,85
2005 57,33 31,61 26,40
2006 61,97 31,53 26,08
2007 59,41 30,62 25,57
2008 50,85 29,80 24,24
2009 60,20 18,30 16,34
2010 56,95 25,50 20,51
2011 59,22 25,20 19,67
2012 54,83 22,52 18,54
2013 56,93 22,64 18,58
2014 59,33 22,11 18,96
2015 59,39 24,17 19,79
2016 56,73 23,77 19,18
2017 56,26 22,98 18,97
Slika KM02-3: Poraba dušika (N) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2007–2016
Prikaži podatke
Dušik (N ) [kg/ha]
Romunija 22,48
Portugalska 29,35
Estonija 33,63
Latvija 33,75
Grčija 37,33
Avstrija 38,02
Španija 38,63
Italija 44,05
Bolgarija 48,49
Litva 51,63
Švedska 55,67
Malta 56,45
Slovenija 57,38
Madžarska 58,21
Združeno kraljestvo 58,41
Evropska unija 59,85
Slovaška 62,25
Finska 63,92
Ciper 64,57
Irska 71,71
Poljska 73,22
Francija 74,05
Danska 74,46
Hrvaška 78,99
Češka 95,40
Nemčija 100,27
Luksemburg 102,83
Belgija 107,14
Nizozemska 117,91
Slika KM02-4: Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v državah članicah Evropske unije v obdobju 2007–2016
Viri:

SOURCE: EUROSTAT, 2018 ()

Prikaži podatke
Fosfor (P2O5) [kg/ha]
Estonija 7,77
Malta 7,97
Romunija 8,41
Nizozemska 8,57
Belgija 8,66
Švedska 8,72
Bolgarija 8,80
Luksemburg 9,76
Danska 10,22
Avstrija 10,23
Latvija 10,53
Združeno kraljestvo 11,09
Portugalska 11,29
Grčija 11,61
Slovaška 12,06
Finska 12,18
Češka 12,21
Madžarska 12,46
Litva 13,59
Evropska unija 14,41
Italija 15,39
Irska 15,78
Francija 15,89
Španija 15,95
Nemčija 15,99
Ciper 19,17
Slovenija 20,14
Hrvaška 24,39
Poljska 25,04

Cilji

  • Uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov.
  • Rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje.
  • Zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2008 že manj kot 140.000 ton, leta 2016 in 2017 pa zgolj še 130.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 271 kg/ha, oziroma za 21 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje dušik (51 %), sledita kalij (27 %) in fosfor (22 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal.

Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.

Poraba dušika (N) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 malenkost manjša kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 57 kg/ha, v EU-28 pa 60 kg/ha. Največja poraba dušika je bila v omenjenem obdobju značilna za Nizozemsko (118 kg/ha), Belgijo (107 kg/ha) ter Luksemburg (103 kg/ha), najmanjša pa za Romunijo (22 kg/ha) in Portugalsko (29 kg/ha).

Poraba fosforja (P2O5) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2007–2016 večja kot v državah članicah Evropske unije (EU-28). V Sloveniji je znašala 20 kg/ha, v EU-28 pa 14 kg/ha. Največja poraba fosforja je bila v omenjenem obdobju značilna za Poljsko (25 kg/ha) in Hrvaško (24 kg/ha), najmanjša pa za Estonijo, Malto in Romunijo (8 kg/ha).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15, 12/17).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatke o količinah mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih. Mineralna gnojila so razvrščena po Nomenklaturi industrijskih proizvodov, merska enota je »kg efektivne substance« (kg rastlinskih hranil) ali pa kg mineralnega gnojila

Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranilih so preračunani na količino porabljenih mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Podatki so obdelani za vsako leto posebej (1992–2017).

Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992–2017
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o porabi mineralnih gnojil se v Sloveniji redno ne zbirajo, saj jih Statistični urad Republike Slovenije zbira enkrat letno na podlagi vprašalnikov. Ker je z vstopom Slovenije v EU leta 2004 promet in prodaja mineralnih gnojil v oznako GNOJILO ES znotraj držav članic EU odprt, Slovenija niti ne more razpolagati z natančnimi evidencami uvoza in izvoza mineralnih gnojil. Zaradi omenjenega so podatki o porabi mineralnih gnojil v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da dovolj dobro zrcalijo dejansko stanje porabe na terenu. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o porabi mineralnih gnojil se zbirajo po predpisani metodiki. Ob spremembi metodike so se temu ustrezno podatki preračunali tudi za nazaj, zato ocenjujemo, da so nizi podatkov v časovni skali med seboj dovolj primerljivi. 
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatke o porabi mineralnih gnojil si lahko dokaj zanesljivo pojasnimo s splošnim stanjem na področju uporabe gnojil v Slovenije ter predvsem s splošnim stanjem kmetijstva v Sloveniji (čedalje težji ekonomski status kmetijstva, zmanjševanje obsega kmetijske pridelave...). Zato lahko z dovolj veliko verjetnostjo predvidevamo, da se bo trend zmanjševanja porabe mineralnih gnojil v Slovenijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Data processing methodology for country comparison

Podatki o porabi dušika in fosforja (N in P2O5), izraženi v kilogramu posameznega hranila na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi, so preračunani iz podatkov o količini uporabljenega dušika in fosforja ter površini kmetijskega zemljišča v uporabi po posameznih državah članicah EU (EU-28).

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Ker metodologija zajema podatkov med državami članicami EU-28 na spletni strani EUROSTAT ni opredeljena, so podatki s stališča primerjav med državami manj zanesljivi. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjava med podatki držav EU-28 je zaradi prej opisanih pomislekov manj zanesljiva. 
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Zaradi raznolikosti podatkov med državami EU-28 je trend kazalca v prihodnje težko napovedati. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1


Related indicators