KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Domača poraba snovi je leta 2019 znašala skoraj 29 milijonov ton (13,5 ton na prebivalca) in je bila za 5,46 % nižja kot leta 2018. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2018 zmanjšala za 2,68 %, znižala pa se je tudi količina izkoriščenih nekovinskh mineralov (za 7,36 %) in fosilnih energetskih surovin (za 2,54 %). V letu 2019 smo uvozili 3,71 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.Domača poraba snovi je leta 2019 znašala skoraj 29 milijonov ton (13,5 ton na prebivalca) in je bila za 5,46 % nižja kot leta 2018. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2018 zmanjšala za 2,68 %, znižala pa se je tudi količina izkoriščenih nekovinskh mineralov (za 7,36 %) in fosilnih energetskih surovin (za 2,54 %). V letu 2019 smo uvozili 3,71 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.


Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi (z uvozom, izvozom ter izkoriščenimi domačimi viri), sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.


Grafi

Slika OD06-1: Neposredni vnos snovi, izkoriščeni domači viri ter uvoz in izvoz snovi, Slovenija
Viri:

SI-STAT, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
uvoz snovi v Slovenijo [milijon t] izvoz snovi iz Slovenije [milijon t] izkoriščeni domači viri [milijon t] neposredni vnos snovi [milijon t] domača poraba snovi [milijon t]
2000 11,79 7,61 30,00 41,79 34,18
2001 13,31 7,63 27,92 41,23 33,60
2002 13,55 7,94 29,25 42,80 34,86
2003 14,92 8,51 31,30 46,22 37,71
2004 16 8,78 30,90 46,90 38,12
2005 15,26 9,39 31,08 46,34 36,96
2006 17,63 11,24 36,72 54,35 43,11
2007 21,68 12,32 38,36 60,05 47,73
2008 20,56 13,02 34,45 55,02 42,00
2009 16,55 12,01 30,17 46,72 34,71
2010 17,10 12,39 28,10 45,20 32,81
2011 17,43 13,16 25,27 42,70 29,54
2012 16,80 13,34 22,19 39,00 25,65
2013 17,37 14,07 21,86 39,23 25,16
2014 18,03 15,63 24,66 42,69 27,06
2015 19,54 16,77 24,69 44,23 27,46
2016 20,66 17,26 23,11 43,76 26,50
2017 21,61 18,50 23,98 45,58 27,08
2018 22,75 18,78 25,89 48,64 29,86
2019 22,67 18,96 24,55 47,22 28,26
Slika OD06-2: Sestava izkoriščenih domačih virov v Sloveniji
Viri:

SI-STAT, 2021 (18. 05. 2021)

Prikaži podatke
Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) [milijon t] Biomasa [milijon t] Kovinske rude [milijon t] Nekovinski minerali [milijon t] Fosilne energetske surovine [milijon t] Drugi proizvodi [milijon t]
2000 30,00 5,75 19,77 4,49 0
2001 27,92 5,26 18,52 4,14 0
2002 29,25 5,70 18,86 4,69 0,00
2003 31,30 5,18 21,29 4,83 0
2004 30,90 5,72 20,36 4,81 0,00
2005 31,08 5,89 20,76 4,54 -0,12
2006 36,72 5,89 26,31 4,53 0
2007 38,36 5,89 28,31 4,54 -0,37
2008 34,45 5,56 24,37 4,43 0,09
2009 30,17 5,49 20,24 4,43 0
2010 28,10 5,58 18,08 4,44 0
2011 25,27 5,89 14,87 4,50 0
2012 22,19 5,73 12,19 4,28 0
2013 21,86 5,57 12,42 3,88 0
2014 24,66 7,05 14,50 3,11 0,00
2015 24,69 7,02 14,50 3,17 0
2016 23,11 7,14 12,61 3,35 0
2017 23,98 6,34 14,28 3,36 0,00
2018 25,89 6,90 15,76 3,23 0,00
2019 24,55 6,72 14,68 3,15 0
Slika OD06-3: Domača poraba snovi na osebo v Sloveniji ter EU-28
Viri:

Eurostat, 2021 (19. 05. 2021)

Prikaži podatke
2000 [ton na prebivalca] 2007 [ton na prebivalca] 2018 [ton na prebivalca] 2019 [ton na prebivalca]
European Union - 27 countries (from 2020) 15,44 17,33 14,43 14,22
European Union - 28 countries (2013-2020) 15,11 16,63 13,65 13,47
Belgium 14,93 16,90 12,31 10,67
Bulgaria 12,35 18,84 20,34 21,08
Czechia 17,54 19,10 15,96 15,96
Denmark 25,60 28,38 23,57 24,98
Germany (until 1990 former territory of the FRG) 17,69 16,23 15,68 14,72
Estonia 15,48 28,30 34,27 29,26
Ireland 33,76 41,13 24,32 24,66
Greece 14,19 22,18 11,21 9,78
Spain 17,01 20,60 9,04 9,04
France 14,55 14,28 11,75 11,48
Croatia 7,49 13,55 10,41 10,84
Italy 13,24 14,16 8,11 8,11
Cyprus 24,32 27,31 18,32 18,82
Latvia 6,45 14,96 14,51 13,86
Lithuania 8,34 15,08 17,70 18,96
Luxembourg 25,58 26,48 22,76 23,00
Hungary 11,72 11,76 15,50 17,60
Malta 9,36 8,90 13,41 11,63
Netherlands 12,53 11,74 9,38 8,78
Austria 20,23 21,39 20,04 18,97
Poland 14,09 16,49 19,34 17,62
Portugal 19,50 21,20 16,98 16,70
Romania 7,70 20,53 23,10 27,61
Slovenia 17,19 23,65 14,41 13,53
Slovakia 10,07 14,14 13,50 12,29
Finland 33,73 38,75 34,60 31,58
Sweden 20,27 22,90 24,79 25,84
United Kingdom 12,55 11,72 8,35 30,23
Iceland 0 0 0 30,79
Norway 0 23,24 26,43 11,02
Switzerland 12,63 12,41 11,06 8,48
North Macedonia 0 0 8,55 9,34
Albania 0 0 0 0
Serbia 0 14,51 17,02 18,23
Turkey 9,58 11,59 0
Bosnia and Herzegovina 0 0 0

Cilji

  • Ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe;
  • izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje.

Raba virov se je na globalni ravni od leta 1900 povečala za desetkrat in bo v prihodnje predvidoma še hitreje naraščala. Za Slovenijo in Evropo je to zaskrbljujoče, saj je naše gospodarstvo strukturno odvisno od uvoza. Čeprav bi morala naraščajoča pomanjkanje in višje cene spodbuditi naložbe v tehnologije, da bi omilili oskrbna tveganja, takšne inovacije ne bodo nujno zmanjšale pritiska na okolje.

Države Evrope smo zato sprejele strateške dokumente, ki so podlaga za učinkovitejše ravnanje z viri in zmanjšanje vpliva potrošništva. Eden takih dokumentov je Evropski zeleni dogovor, sprejet konec leta 2019 in predstavlja ambiciozen sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Vključuje tudi časovni načrt z ukrepi za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da je po vrhu iz leta 2007 poraba do leta 2013 padala predvsem na račun porabe mineralnih virov, nato je zopet rahlo naraščala in je v letu 2019 znašala skoraj 29 milijonov ton (za 5,46 % nižja kot leta 2018).

Leta 2019 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno 41,63 milijonov ton različnih snovi, od tega dobrih 40 % predstavljajo v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek. Leta 2019 je v Sloveniji raba snovi na prebivalca znašala 13,53 ton.

Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 28 % vseh izkoriščenih domačih virov.  Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2018 zmanjšala za 2,68 %, znižala pa se je tudi količina izkoriščenih nekovinskh mineralov (za 7,36 %) in fosilnih energetskih surovin (za 2,54 %). V letu 2019 smo uvozili 3,71 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton surovin, v letu 2019 pa 18,96 milijonov ton surovih ali predelanih snovi. V letu 2019 smo uvozili za 3,71 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili. 

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Najvišjo porabo snovi na prebivalca v EU sta leta 2019 imeli  Finska (31,58 ton na prebivalca) in Islandija (30,79 ton na prebivalca). Najnižjo porabo snovi sta imeli Italija (8,11 ton na prebivalca)  in Španija (8,48 ton na prebivalca). EU povprečje je v letu 2019 znašalo 13,47 ton na prebivalca. Slovenija je s porabo 13,53 ton snovi na prebivalca v povprečju držav EU.

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Za izboljšanje učinkovite rabe virov in uveljavitve krožnega gospodartsva na ravni EU poteka precej aktivnosti tako v smeri postavljanja konkretnih ciljev, spremembi poslovnih modelov kot spremljanja same problematike.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri.

Metodologija prikaza snovne produktivnosti, neposrednega vnosa snovi in domače porabe snovi za Slovenijo je prevzeta po Statističnem uradu RS, metodologija za druge države pa po metodologiji Eurostat.

Podatki za Slovenijo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8281

Neposredni vnos snovi (NVS; Direct Material Input – DMI) in Domača poraba snovi (DPS; Domestic material consumption – DMC) sta kazalca, ki izhajata iz analize fizične izmenjave oz. snovnih tokov med naravo in družbo. Neposredni vnos snovi pomeni skupno maso vseh trdnih, tekočih in plinastih snovi, ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v določenem obdobju (enem letu), razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi. Neposredne snovne tokove delimo glede na geografski izvor na snovi, pridobljene iz narave doma, in na uvožene snovi. Snovni vnosi domačega izvora se naprej delijo na tri glavne skupine: biomaso (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske rude, nekovinski minerali ter fosilne energetske surovine. NVS torej meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS zaobsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Domača poraba snovi pomeni razliko med neposrednim vnosom snovi in izvozom, izraženim v masi (DPS=NVS-izvoz). DPS meri celotne količine snovi, neposredno uporabljene v gospodarstvu (posredni tokovi za zdaj niso vključeni). DPS je definiran na enak način kot drugi ključni fizični kazalniki, npr. bruto potrošnja energije.

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: podatki so predstavljeni v mio ton snovi

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Uvoz in izvoz snovi v Slovenijo in iz Slovenije

milijon t

SI-STAT, 2021

2000-2019

April za predpreteklo leto

Letno

18.05.2021

da

Sestava izkoriščenih domačih virov v Sloveniji

SI-STAT, 2021

December za preteklo leto

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: metodologija je dostopna na spletni strani https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Material_flow_accounts_and_resource_productivity.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v tonah na prebivalca.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Domača poraba snovi na osebo v Sloveniji ter EU-28

ton na prebivalca

 

Eurostat, 2021

2000, 2007,

2018,

2019

Marca za predpreteklo leto

Letno

19.05.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. UMAR, Poročilo o razvoju 2019, URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2019/slovenski/POR2019_splet1.pdf.

  2. Evropski zeleni dogovor, URL: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

  3. Strategija razvoja Slovenije 2030, URL: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf.

  4. Mineralne surovine v letu 2018, Ministrstvo za infrastrukturo, GeoZS, URL: http://www.geo-zs.si/PDF/PeriodicnePublikacije/Bilten_2018.pdf.

  5. EEA report, Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from less’, URL: https://www.eea.europa.eu/publications/even-more-from-less

  6. Europe's circular economy still in its infancy, 2019, URL: https://www.eea.europa.eu/highlights/europes-circular-economy-still-in

  7. Učinkovita raba virov in odpadki, 2019, URL: https://www.eea.europa.eu/sl/themes/waste/intro.

  8. SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri ( COM/2011/0571), URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0571:FIN:SL:HTML.

  9. Učinkovita raba virov – nujna za poslovanje (2011), URL: http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/resource_efficiency/sl.pdf.