KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Domača poraba snovi je naraščala do leta 2007 in nato začela upadati. V letu 2014 je zopet rahlo narasla (27 milijonov ton). Od snovi pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju (24,6 milijona ton skupno), smo povečali izkoriščanje biomase (za 26%) in mineralnih surovin (za 17 %) ter zmanjšali izkoriščanje fosilnih energetskih surovin (za 20%) glede na leto 2013. Za nekaj odstotkov sta bila glede na leto 2013 večja uvoz (4 %) ter izvoz (11 %).


Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi, sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.


Grafi

Slika OD06-1: Uvoz in izvoz snovi v Slovenijo in iz Slovenije
Viri:

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, Okolje, Okoljski računi, Kazalniki, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
uvoz snovi v Slovenijo milijon t 11.788 13.306 13.55 14.917 16 15.264 17.626 21.685 20.565 16.546
izvoz snovi iz Slovenije milijon t 7.609 7.629 7.943 8.51 8.783 9.387 11.236 12.318 13.018 12.007
2010 2011 2012 2013 2014
uvoz snovi v Slovenijo milijon t 17.096 17.43 16.802 17.372 18.034
izvoz snovi iz Slovenije milijon t 12.392 13.161 13.341 14.075 15.63
Slika OD06-2: Sestava domače porabe snovi v Sloveniji
Viri:

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, okolje, okoljski računi, Kazalniki, 2016

Prikaži podatke
    2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) milijon t 34.18 33.598 34.86 37.711 38.133 37.029 43.126 47.744 42.023 34.723
Biomasa milijon t 4.27 5.441 5.871 5.693 6.655 6.079 5.734 5.835 5.045 3.673
Kovinske rude milijon t 0.675 0.699 0.716 0.856 0.902 0.729 0.905 0.927 0.835 0.34
Nekovinski minerali milijon t 21.082 19.627 19.841 22.435 21.584 21.566 27.648 32.128 26.36 22.032
Fosilne energetske surovine milijon t 8.301 7.987 8.612 8.882 9.119 8.769 8.989 8.981 9.84 8.865
Drugi proizvodi milijon t -0.148 -0.157 -0.172 -0.143 -0.12 -0.113 -0.151 -0.128 -0.056 -0.187
    2010 2011 2012 2013 2014
Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) milijon t 32.822 29.565 25.614 25.118 26.989
Biomasa milijon t 4.196 4.471 3.739 4.031 4.901
Kovinske rude milijon t 0.501 0.608 0.475 0.537 0.613
Nekovinski minerali milijon t 19.457 15.658 12.925 12.962 14.856
Fosilne energetske surovine milijon t 8.843 8.992 8.654 7.788 6.847
Drugi proizvodi milijon t -0.173 -0.163 -0.177 -0.197 -0.222
Slika OD06-3: Domača poraba snovi na osebo v Sloveniji ter EU-28
Viri:

EEA report More From Less – material resource efficiency in Europe, Country profile, 2015

Prikaži podatke
2000 2007 2014
Italija ton na prebivalca 16.65 14.177 8.278
Španija ton na prebivalca 17.135 20.601 8.322
Združeno kraljestvo ton na prebivalca 12.542 11.722 8.714
Hrvaška ton na prebivalca 7.51 13.587 9.314
Nizozemska ton na prebivalca 12.732 12.196 10.28
Madžarska ton na prebivalca 12.044 12.133 11.821
Francija ton na prebivalca 14.55 14.282 11.96
Malta ton na prebivalca 9.527 8.736 12.287
Ciper ton na prebivalca 24.314 27.313 12.337
Grčija ton na prebivalca 14.189 22.178 12.353
Slovaška ton na prebivalca 10.072 13.399 12.562
EU-28 ton na prebivalca 15.485 16.575 13.079
SLOVENIJA ton na prebivalca 17.185 23.658 13.089
Belgija ton na prebivalca 14.928 16.901 14.252
Portugalska ton na prebivalca 19.48 21.185 14.298
Srbija ton na prebivalca 14.514 14.455
Litva ton na prebivalca 8.336 15.082 14.835
Češka ton na prebivalca 17.853 19.095 15.18
Nemčija ton na prebivalca 17.695 16.268 16.109
Poljska ton na prebivalca 14.094 13.491 17.215
Bolgarija ton na prebivalca 12.353 18.834 19.448
Danska ton na prebivalca 23.576 26.475 20.086
Latvija ton na prebivalca 14.643 22.382 20.467
Luksemburg ton na prebivalca 25.575 26.551 20.591
Avstrija ton na prebivalca 23.098 24.975 21.034
Romunija ton na prebivalca 7.684 20.557 21.327
Irska ton na prebivalca 34.177 41.544 21.537
Švedska ton na prebivalca 20.179 22.515 23.055
Norveška ton na prebivalca 25.331 28.179
Estonija ton na prebivalca 12.445 29.013 29.324
Finska ton na prebivalca 33.73 38.75 31.074
Švica ton na prebivalca 12.534 12.304
Turčija ton na prebivalca 9.537 11.558
Islandija ton na prebivalca

Cilji

•Ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
•Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje.


Naše gospodarstvo in blaginja sta zelo odvisna od naravnih virov, ki jih pridobivamo doma ter tistih iz uvoza. Raba naravnih virov, tako obnovljivih (kot je npr. biomasa) ter neobnovljivih (kot so fosilna goriva ter mineralne surovine) so ključne za naše gospodarske aktivnosti že stoletja. Vendar so nekateri viri že zelo redki ali pa so na voljo le na določenih geografskih območjih in s tem povezani z raznimi špekulacijami na svetovni ravni. Poleg tega je raba naravnih virov tesno povezana z različnimi pritiski na okolje vključno z nastajanjem odpadkov.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da je po vrhu iz leta 2007 poraba do leta 2013 padala predvsem na račun porabe mineralnih virov, v letu 2014 pa je bila že nekoliko višja (za 7% višja kot leta 2013).

Leta 2014 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno 42,6 milijonov ton različnih snovi, nekaj manj kot polovica so v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki jih vgrajujemo v objekte. Količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, ki je do leta 2007 naraščala ter bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca (ta je leta 2007 znašala 23,6 milijonov ton) je po letu 2007 začela upadati. Leta 2014 je raba snovi na prebivalca znašala okoli 13 ton snovi. Skupna masa snovi in proizvodov, ki jih uvozimo pa še vedno predstavlja okoli tretjino (v letu 2014, 33 %) na leto v Sloveniji porabljenih snovi. V letu 2014 smo uvozili 18 milijonov ton surovih ali predelanih snovi.

Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 28 % vse mase.

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 in upadalo do leta 2013. V letu 2014 je zopet malo poraslo. Izkoristili smo 24,6 milijonov ton. Glede na prejšnje leto se je povečala količina izkoriščene biomase (za 26 % glede na 2013) ter mineralnih surovin (za 17 % glede na 2013). Znižala se je količina izkoriščenih fosilnih energetskih surovin (za 20 % glede na leto 2013).

Za razliko od uvoza snovi, ki je do leta 2008 naraščal (11.7 milijonov ton, v letu 2000 ter 20.6 milijonov ton v letu 2008), kasneje začela padati in je leta 2014 zopet rahlo porastel (18 milijonov ton), je izvoz snovi iz Slovenije postopno naraščal. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton, v letu 2014 pa 15,6 milijonov ton surovih ali predelanih snovi. V letu 2014 smo uvozili za 2,4 milijona ton več snovi kot smo je izvozili.  

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Najvišjo porabo snovi na prebivalca v EU sta leta 2014 imeli  Finska in Estonija, z okoli 30 ton snovi na prebivalca. Najnižjo so imele Italija, Velika Britanija in Španija z okoli 8 ton snovi na prebivalca. EU povprečje je v letu 2014 znašalo 13 ton snovi na prebivalca. Slovenija je v povprečju držav EU. V letu 2014 smo porabili 13,09 ton snovi na prebivalca. 

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Zato še vedno potekajo razprave na različnih nivojih, kateri kazalci porabe snovi (DMI, DMC, RME (Raw Material Equivalents), TMR (Total material Requirements), TMC,…) najbolje merijo izkoriščanje naravnih virov ter vplive na okolje, ki pri tem nastajajo in so primerni tudi za mednarodno primerjavo.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri

Metodologija prikaza snovne produktivnosti, neposrednega vnosa snovi in domače porabe snovi za Slovenijo je prevzeta po Statističnem uradu RS, metodologija za druge države pa po metodologiji Eurostat.

Neposredni vnos snovi (NVS; Direct Material Input – DMI) in Domača poraba snovi (DPS; Domestic material consumption – DMC) sta kazalca, ki izhajata iz analize fizične izmenjave oz. snovnih tokov med naravo in družbo. Neposredni vnos snovi pomeni skupno maso vseh trdnih, tekočih in plinastih snovi, ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v določenem obdobju (enem letu), razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi. Neposredne snovne tokove delimo glede na geografski izvor na snovi, pridobljene iz narave doma, in na uvožene snovi. Snovni vnosi domačega izvora se naprej delijo na tri glavne skupine: biomaso (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske rude, nekovinski minerali ter fosilne energetske surovine. NVS torej meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS zaobsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Domača poraba snovi pomeni razliko med neposrednim vnosom snovi in izvozom, izraženim v masi (DPS=NVS-izvoz). DPS meri celotne količine snovi, neposredno uporabljene v gospodarstvu (posredni tokovi za zdaj niso vključeni). DPS je definiran na enak način kot drugi ključni fizični kazalniki, npr. bruto potrošnja energije.

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd.

Vir podatkov za Slovenijo je baza SI-STAT Statističnega urada Republike Slovenije, podatki so bili zajeti 15. Januar 2014. Vir podatkov za EU-27 je Eurostat, podatki so bili zajeti 15. Januar 2014.

Drugi viri in literatura:

EEA: EEA report More From Less – material resource efficiency in Europe, Country profile, 2015

 

EEA: http://www.eea.europa.eu/publications/signals-2000/page017.html

 

EC Resource efficiency indicators : http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/IR4.pdf

Vuppertal: http://ressourcen.wupperinst.org/downloads/MaRess_AP6_2.pdf

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri /* COM/2011/0571 konč. */

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0571:FIN:SL:HTML

http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/resource_efficiency/sl.pdf

 Učinkovita raba virov – nujna za poslovanje (2011)

http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/resource_efficiency/sl.pdf

Datum zajema podatkov