KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2016 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.


Kazalec prikazujemo s količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode
za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih
podzemne vode za celotno območje Slovenije.

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen
proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno
ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v
vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti
(povprečje obdobja 1981-2010 = 100).


Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2016
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017

Slika VD15-2: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2016 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017

Prikaži podatke
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
letno povprečje (v mm) mm 229 385 269 321 309 310 308 312 385 348
odstopanje (v mm) mm -60 96 -20 32 20 21 19 23 96 59
odstopanje (v %) % -21 33 -7 11 7 7 7 8 33 21
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
letno povprečje (v mm) mm 266 326 207 335 327 277 340 252 270 311
odstopanje (v mm) mm -23 37 -82 46 38 -12 51 -37 -19 22
odstopanje (v %) % -8 13 -28 16 13 -4 18 -13 -7 8
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
letno povprečje (v mm) mm 302 303 256 276 335 339 253 300 314 308
odstopanje (v mm) mm 13 14 -33 -13 46 50 -36 11 25 19
odstopanje (v %) % 4 5 -11 -5 16 17 -12 4 9 6
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
letno povprečje (v mm) mm 273 277 184 337 282 222 243 340 321 400
odstopanje (v mm) mm -16 -12 -105 48 -7 -67 -46 51 32 111
odstopanje (v %) % -6 -4 -36 17 -2 -23 -16 18 11 38
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289 289 289 289 289
hidrološko leto (1.11.-31.10.) 2011 2012 2013 2014 2015 2016
letno povprečje (v mm) mm 174 207 333 461 301 263
odstopanje (v mm) mm -115 -82 44 172 12 -26
odstopanje (v %) % -40 -28 15 60 4 -9
obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) mm 289 289 289 289 289 289
Slika VD15-3: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2016 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017


Cilji

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino
potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno
spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj
izrazitih ekstremov. Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, ta
indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za
določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:

- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter
napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi
(hidrološkimi sušami v vodonosnikih);

- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi
hidroloških suš;

- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva
s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.


Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne
spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih
so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1).
V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju
Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih
Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov
pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost.
Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981-2010 dosegajo
velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko
občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih
Slovenije v hidrološkem letu 2016 pod povprečjem obdobja 1981‑2010 (Slika
VD15-2). Največja negativna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so
bila v hidrološkem letu 2016 v vodnih telesih Murske kotline in Vzhodnih
Slovenskih goric, drugod pa odstopanj skoraj da ni bilo.


Metodologija

Cilji in pravne podlage:

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS
2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva
2000/60/ES), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon
o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l.
RS 25/09), Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)

Vir podatkov:

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH &
Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov
Agencije RS za okolje

Skrbnik podatkov:

Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo in hidrologijo, dr. Mišo
Andjelov.

Datum zajema podatkov za kazalec:

Kazalec je bil osvežen s podatki za hidrološko leto 2016, ki so bili zajeti
iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v
aprilu 2017.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije,
zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v
»zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI
hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno
obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se
končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.

Metodologija obdelave podatkov:

Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim
modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih
pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in
hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne
komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi
podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z
zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna
komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode
v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100
metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje
Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo
povprečja obdobja 1981-2010
I n/81-10

za hidrološko leto

n

izrazimo kot

I n/81-10 = X n *100 / X 81-10

(Preglednica VD15-1).


Related indicators