KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Monitoring pitne vode se je  v letu 2019 izvajal na oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključenih je bilo 93 % prebivalcev Slovenije. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 (88 %) prebivalcev imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalcev, pri katerih je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri. Kemijska onesnaženost je bila zaradi presežene mejne vrednosti pesticida desetil-atrazina (izpostavljenih je bilo 1.130 oseb) ter nekaterih indikatorskih parametrov: aluminija, mangana in železa. Občasna preskušanja za kemijske parametre se niso izvajala v velikostnem razredu 50-500 oseb (96.518 – 4,6 % prebivalcev). V obdobju 2004-2019 se je kakovost pitne vode izboljšala, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaženosti z nitrati in pesticidi.


Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2019 ter mikrobiološka onesnaženost po statističnih regijah v letu 2019. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost E. coli ter kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi), od katerih so mejno vrednost ponekod vsako leto presegali pesticidi in nitrati (nitrati v letih 2016-7 in 2019 niso bili preseženi).

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce brez nadzora, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (142.800 oz. 6,8 % prebivalcev), ki niso vključeni v monitoring ter dodatno kemijska kakovost za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev (96.518 oz. 4,6 % prebivalcev), skupaj 239.318 oz. 11,4 % prebivalcev. Poleg neskladnih vzorcev prikazuje kazalec število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2019.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar: ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Oskrbovalno območje predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; od malih oskrbovalnih območjih prikazujemo posebej najmanjša s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi zaradi fekalne onesnaženosti, poleg tega so pri njih pomanjkljivi podatki o kemijski kakovosti.


Grafi

Slika VD08-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2019 (redni preskusi)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2020 (21. 10. 2020)

Opomba:

1- Zaradi sprememb metodologije vzorčenja – različno število odvzetih vzorcev v velikostnem razredu 50-500 prebivalcev ni možen trend za mala oskrbovalna območja za celotno obdobje od 2004-2019.

2- Razlike v številu odvzetih vzorcev pri oskrbovalnih območjih s po 50-500 prebivalcev: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4-5 vzorcev, v letih 2006-2009 po en vzorec, od leta 2010 po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja s po 50-500 prebivalcev doprinesejo večino vseh neskladnih vzorcev zaradi E. coli.

Prikaži podatke
MALA (50-1000) [%] SREDNJA (1.001-10.000) [%] VELIKA (> 10.000) [%] SKUPAJ [%]
2004 29 6,70 2,60 19
2005 28 5,80 1,70 18,40
2006 24,10 4,60 0,40 10,30
2007 24,50 5,30 2,10 10,90
2008 24,61 4,45 0,71 10,30
2009 19,34 4,27 1,19 8,45
2010 18,89 3,68 0,51 9,05
2011 16 1 0,80 7,60
2012 12,30 1,80 0,40 6,70
2013 8,60 1,33 0,44 4,34
2014 7,87 1,11 0,17 3,67
2015 5,80 1,10 0,20 3
2016 5,70 1,70 0,10 3,10
2017 5,39 0,61 0,10 2,77
2018 4,10 0,80 0 2,10
2019 3,40 0,47 0,10 1,70
Slika VD08-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, 2019 (redni preskusi - parametri skupine A)
Viri:

NLZOH, 2020 (21. 10. 2020)

Prikaži podatke
MALA (50-1000) [%] SREDNJA (1001-10.000) [%] VELIKA (> 10.000) [%]
Gorenjska 1,06 0 0
Goriška 4,05 0 0
JV Slovenija 2,63 0 0
Koroška 2,73 0 0
Obalno-kraška 15 0 0
Osrednjeslovenska 2,05 0 0,31
Podravska 5,10 2,56 0
Pomurska 0 0 0
Posavska 0,78 0 0
Primorsko-notranjska 7,50 0 0
Savinjska 3,45 0 0
Zasavska 2,42 2,44 0
Slovenija 3,40 0,47 0,10
Slika VD08-3: Neskladni vzorci zaradi E. coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2019
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2020; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019 (21. 10. 2020)

Opomba:

En neskladen vzorec zaradi prisotnosti Escherichia coli je bil tudi v ukviru občasnih preskušanj pri velikih oskrbovalnih območjih (Velika (>10.000);

- skupaj redna in občasna preskušanja: 2 neskladna vzorca v velikostnem razredu 10.000 – 20.000 prebivalcev.

Slika VD08-4: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi; preseženi so bili vsako leto ponekod pesticidi in nitrati – razen v 2016-7 in 2019, v posameznem letu tudi arzen, aluminij, mangan, nikelj, svinec in železo), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, 2004–2019 (občasni preskusi - parametri skupine B)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2020 (21. 10. 2020)

Opomba:

V letu 2019 so se na malih oskrbovalnih območjih občasni preskusi (kemijski parametri DEL B oz. skupine B) izvajali v velikostnem razredu s 501-1000 prebivalci, medtem ko so se pri oskrbovalnih območij s 50-500 prebivalcev občasni preskusi izvajali le pri 5-10 % oskrbovalnih območij v letih 2006-2010 (vsako leto drugih) ter pri 10 % v letu 2014-2016.

V letih 2004-2005, 2011–2013 in 2017-2019 se občasna preskušanja pri oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev niso izvajala.

Prikaži podatke
MALA (50-1000) [%] SREDNJA (1001-10.000) [%] VELIKA (> 10.000) [%]
2004 10,60 2,40 7,10
2005 6,70 2,90 7,60
2006 6,50 1,70 2,50
2007 7,10 2,30 1,90
2008 0,61 1,14 6,83
2009 5,80 1,81 3
2010 9,20 0,43 6,95
2011 7,75 2,02 2,12
2012 4,80 3,40 2,80
2013 2,80 1,33 1,83
2014 6,96 2,68 0,89
2015 5,10 1,90 1,60
2016 3,90 1,20 3,60
2017 1,06 0,61 1,46
2018 0 1,80 1,40
2019 2,20 0 0
Slika VD08-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo, 2004–2019 (mejna vrednost za pesticid v pitni vodi je 0,10 µg/l, za vsoto pesticidov je 0,50 µg/l)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH 2014-2020 (21. 10. 2020)

Opomba:

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, pri katerih je bil v pitni vodi presežen določen pesticid ali več pesticidov hkrati.

Prikaži podatke
Atrazin [µg/l] Bentazon [µg/l] Bromacil [µg/l] Desetil-atrazin [µg/l] Dikamba [µg/l] Dimetenamid [µg/l] Klortoluron [µg/l] Mekoprop [µg/l] Metolaklor [µg/l] Mezotrion [µg/l] Permetrin [µg/l] Terbutilazin [µg/l] Metazaklor [µg/l] Diuron [µg/l] Pesticidi-vsota [µg/l] Število izpostavljenih prebivalcev
2004 0,21 0 0 0,29 0 0,26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 183881
2005 0,16 0,98 0 0,32 0 0 0 0,21 0,57 0 0 0,49 0 0 0,93 151297
2006 0,18 1,40 0 0,42 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,40 36999
2007 0,30 0,48 0 0,30 0 0 0 0 0 0 0,21 0 0 0 0,55 53544
2008 0,20 0,40 0 0,30 0 0 0 0 0,14 0,12 0 0 0 0 0,66 100689
2009 0,15 0,37 0 0,26 0,23 0 0 0 0,65 0 0 0 0 0 0,65 98611
2010 0,19 0,14 0,16 0,41 0 0 0,11 0 0 0 0 0 0 0 0,56 183690
2011 0,21 0,12 0 0,42 0 0 0 0 0,13 0 0 0 0,12 0 0 83996
2012 0,19 0 0 0,25 0 0 0 0 0,21 0 0 0,16 0 0 0 105443
2013 0,21 0 0 0,58 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,64 21686
2014 0,21 0 0 0,29 0 0 0 0 0 0 0 0 0,27 0 0,51 6512
2015 0,22 0,36 0 0,27 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,52 33975
2016 0,10 0 0 0,14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29400
2017 0,14 0,65 0 0,13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 28869
2018 0 0,37 0 0,12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1533
2019 0 0 0 0,15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1130
Slika VD08-6: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, 2004–2019 (mejna vrednost za nitrate v pitni vodi je 50 mg/l)
Viri:

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2020 (21. 10. 2020)

Opomba:

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.

Prikaži podatke
Število prebivalcev [št.]
1995 112498
1996 89928
1997 22969
1998 1813
1999 2390
2000 1835
2001 3530
2002 3716
2003 15518
2004 12243
2005 4046
2006 34321
2007 3555
2008 4022
2009 4898
2010 3327
2011 3404
2012 2862
2013 2862
2014 3047
2015 2862
2016 0
2017 0
2018 17000
2019 0
Slika VD08-7: Koncentracije nitratov v pitni vodi v letu 2019
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2020; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019 (21. 10. 2020)

Slika VD08-8: Presežene mejne vrednosti kemijskih parametrov v pitni vodi v letu 2019
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2020; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019 (21. 10. 2020)


Cilji

Kakovost pitne vode je osnova za kakovost bivalnega okolja, saj dostop do pitne vode prispeva zmanjševanju neenakosti med ljudmi ter h gradnji trajnostnih mest in skupnosti (Agenda 2030, 2015).

Za doseganje ustrezne kakovosti pitne vode v Sloveniji sledimo naslednjim ciljem:

  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodih,
  • zmanjšati emisije v vode,
  • gradnja kanalizacijskega sistema za komunalne, industrijske in onesnažene padavinske vode in čistilnih naprav,
  • zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode z zahtevami, določenimi Pravilniku o pitni vodi.
  • zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo s preventivnim pristopom - načrtom zagotavljanja varnosti pitne vode, od zajema, priprave, shranjevanja in distribucije pitne vode,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode, kjer je ta potrebna,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod in zagotoviti izvajanje varstvenih režimov v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na večje vodovode z ustreznim strokovnim upravljanjem in nadzorom.

 


Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 85 % prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Skoraj četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23 % oz. 478.285 prebivalcev) na 22 oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. Javnozdravstveni problem predstavljajo predvsem najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-500 prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti; najmanjša oskrbovalna območja večinoma tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ponekod nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode.

V letu 2019 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (3.147 odvzetih vzorcev na 858 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 93 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 11,4 % vzorcev, od tega 1,7 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotna Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri najmanjših (s 50-500 prebivalcev) je bilo 4,5 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri malih s 501-1.000 prebivalci noben vzorec, pri srednjih 0,5 % vzorcev, pri velikih 0,1 % vzorec (Slika VD8-3).  V obdobju 20109-2019 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 3 %, na velikih za 0,4 %, na malih s 50-500 oseb, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev se je fekalno neskladnih vzorcev zmanjšalo za 5 x, a je še vedno 4,5 % (Letopis NIJZ, 2019).

V letu 2019 je bilo, v okviru občasnih preskusov – parametri skupine B (393 vzorcev na 282 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 88 % prebivalcev) za kemijske parametre iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi, neskladnih skupaj 1,0 % vzorcev, od tega:

  • iz Del B (kemijski parametri) skupaj 2 – 0,5 % vzorcev na 2 oskrbovalnih območjih zaradi desetil-atrazina (173 vzorcev na 88 oskrbovalnih območjih), 
  • iz Del C (indikatorski parametri) skupaj 2 – 0,5 % vzorcev na 2 oskrbovalnih območjih (aluminij in železo v istem vzorcu, mangan v drugem vzorcu) (Letopis NIJZ, 2019).

V obdobju 2004-2019 je vsako leto presegal mejno vrednost pesticid desetilatrazin, do leta 2017 tudi atrazin ter občasno bentazon in pesticidi-vsota, nekateri drugi pesticidi večinoma le v posameznem letu (metolaklor, metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin, terbutilazin). Pod mejno vrednostjo so bili določeni še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l).

V letu 2019 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih 1.130 prebivalcev, nitrati niso presegali mejne vrednosti. Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Tabela VD8-5).

Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali drugih indikacij, spiranje hišnega vodovodnega omrežja; spiranje hišnega omrežja se uporablja tudi pri kemijskem onesnaženju (npr. zaradi svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov za: dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za: vse otroke do 6. leta in nosečnice. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi ni izdanih dovoljenj za odstopanje, od leta 2004. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po en vzorec na leto v okviru občasnih preskušanj oziroma parametrov skupine B – glede na spremembo direktire EU in Pravilnika o pitni vodi v letu 2017.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030 (sprejeta 2017) in Agendi 2030 (sprejeta pri OZN 2015), Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998) in Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6, Pravilnik o pitni vodi, Letna poročila o mpnitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006 in 2015), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2015, predlog Navodil za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015).

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo in oskrbovalnih območjih se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov in se prikažejo kot letna Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

Karti, ki prikazujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja, ki se je izvajal redno le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost npr. da se bodo nitrati pojavljali nad 25 mg/l oz. pesticidi nad 0,05 µg/l. Karta Prisotnost E. coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na vseh oskrbovalnih območjih ≥50 prebivalcev.

Karta, ki prikazuje vsebnost pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o razgradnih produktih metolaklora ESA in OXA, ker ne spadata v relevantne pesticide.

Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi v okviru občasnih preskušanj; v občasnih preskusih so bila najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalci zajeta v manjšem deležu le v nekaterih letih.

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

 

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij

%

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2020

 

 

2004–2019

Oktober tekočega leta za preteklo leto

letno

julij 2020

da

Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah

%

NLZOH, 2020

 

2019

 

Neskladni vzorci zaradi E. coli1), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija

Velikostni razredi (števila)

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2020; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019

Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov po velikostnih razredih oskrbovalnih območij

%

IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2020

 

2004–2019

 

Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi, vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo

Število

 

Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov

Koncentracije nitratov v pitni vodi

mg/l

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2020; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019

2019

 

Presežene mejne vrednosti ostalih kemijskih parametrov, razen nitrata, v pitni vodi

µg/L

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agenda 2030, 2015. Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizacija Združenih narodov, 2015.
  2. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54. Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.
  3. Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
  4. Guidelines for drinking-water quality: fourth edition incorporating the first Addendum. Geneva: World Health Organization; 2017
  5. IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  6. IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  7. IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  8. IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  9. Ministrstvo za okolje in prostor. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015 do 2020, Ljubljana 2015.
  10. NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
  11. NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
  12. NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015.
  13. NLZOH, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016.
  14. NLZOH, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017.
  15. NLZOH, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2018.
  16. NLZOH, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2019.
  17. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
  18. SRS, 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017.
  19. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
  20. Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
  21. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008.
  22. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009.
  23. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010.
  24. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011.
  25. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012.
  26. Letopis NIJZ, 2019. Monitoring pitne vode. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopi….