KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija spada v skupino EU držav, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina. Analize kažejo, da je v Sloveniji večina otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev (več kot 21 µg/m3). V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 30 µg/m3, v Sloveniji pa je bilo do leta 2016 približno 7 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10/m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 15 % vseh sprejemov otrok.


Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah, ter delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal v Sloveniji.

Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2,5 (z aerodinamičnim premerom pod 2,5 µm) in delce PM1,0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10 in sicer 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in > 40 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Hrastnik, Koper, Kranj, Novo mesto, Velenje, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupino koncentracije PM10 je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. 


Grafi

Slika ZD03-1: Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam PM10 v zunanjem zraku, Slovenija, 2008-2017 (letna mejna vrednost za zdravje 20 µg/m3, za zaščito okolja 40 µg/m3)
Viri:

ARSO (Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka), 2018; SURS, 2018

Prikaži podatke
0-20 µg/m3 21-30 µg/m3 31-40 µg/m3 > 41 µg/m3
2008 0 70 27 3
2009 0 85 15 0
2010 0 72 28 0
2011 0 36 64 0
2012 0 88 12 0
2013 7,50 91 1 0
2014 12 88 0 0
2015 0 90,50 9 0
2016 10 83 7 0
2017 8 92 0 0
Slika ZD03-2: Delež otrok, 0 do vključno 14 let, sprejetih v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka, 2009-2017
Viri:

NIJZ (Zbirka bolnišničnih obravnav), 2018; SURS (Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah), 2018

Prikaži podatke
Delež hospitaliziranih otrok v posameznem letu Ljubljana Maribor Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje ob Savi
2009 2,90 3,80 6 5,60 4 4,40 3,30
2010 3,20 4,10 5,70 5,10 4,40 3,40 4
2011 2,80 3,20 4,70 5,10 4,90 3,70 3
2012 3,10 2,90 4,40 4 4,20 3,30 2,50
2013 3,10 3,40 4,90 4,50 4,90 3,40 3,50
2014 3,20 3,10 4,70 5,30 7,40 4,40 4,30
2015 2,40 2,50 4,20 4,50 6,10 3,90 3,70
2016 2,50 2,70 3,70 4 5,60 4 3,70
2017 2,30 2,70 3,80 4,30 4,40 4,30 3,80
Slika ZD03-3: Izpostavljenost ljudi onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10, države EU, 2003-2015 (letna mejna vrednost za zdravje 20 µg/m3, za zaščito okolja 40 µg/m3)
Viri:

EUROSTAT, 2018

Prikaži podatke
EU-28 Belgija Bolgarija Danska Nemčija Italija Madžarska Slovenija UK Norveška
2003 30 36 59 25 29 34 34 44 26 20
2005 28 30 49 24 24 39 39 37 23 22
2007 28 26 54 23 23 36 32 32 24 20
2009 26,50 29 54 17 22,50 33,20 29,70 27,50 19,30 19,10
2010 26,20 27 48,40 12,10 23,10 30,40 31,30 28,20 17,80 19,70
2011 27,30 26,70 57,30 0 22,90 35,40 33,30 31 21,70 19,60
2012 24,80 24,80 45,90 17,40 19,80 30,70 28,80 25,40 18,30 16
2013 24 25 43,70 15,90 20,30 30,30 27,30 24,90 17,90 16,70
2014 22,50 22,30 41,20 18,70 20,10 26,80 28,20 22,50 17,70 15,10
2015 22,80 21 36,20 18,30 18,80 30,70 26,90 27,40 16,40 13,90
Slika ZD03-4: Delež otrok, izpostavljenih onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10, 2009 (letna mejna vrednost za zdravje 20 µg/m3, za zaščito okolja 40 µg/m3)
Viri:

ENHIS, 2011

Prikaži podatke
PM10 < 15 µg/m3 PM10 < 20 µg/m3 PM10 < 30 µg/m3 PM10 < 40 µg/m3 PM10 < 50 µg/m3 PM10 < 60 µg/m3 PM10 > 60 µg/m3
Islandija 100 0 0 0 0 0 0
Finska 100 0 0 0 0 0 0
Irska 100 0 0 0 0 0 0
Estonija 83 17 0 0 0 0 0
Švedska 55 45 0 0 0 0 0
Danska 0 100 0 0 0 0 0
Norveška 49 51 0 0 0 0 0
Združeno kraljestvo 9 85 6 0 0 0 0
Švica 0 73 27 0 0 0 0
Nemčija 2 52 46 0 0 0 0
Belorusija 0 0 0 0 0 0 0
Portugalska 0 15 81 4 0 0 0
Latvija 0 0 100 0 0 0 0
Slovenija 0 0 100 0 0 0 0
Litva 0 82 18 0 0 0 0
Luksemburg 0 100 0 0 0 0 0
Avstrija 0 6 94 0 0 0 0
Nizozemska 0 0 100 0 0 0 0
Madžarska 0 0 100 0 0 0 0
Belgija 0 0 100 0 0 0 0
Slovaška 0 0 52 48 0 0 0
Češka 0 2 77,00 16 5 0 0
Francija 1 13 77 9 0 0 0
Španija 3 16 71 9 1 0 0
Romunija 0 0 39 61 0 0 0
Rusija 0 0 0 0 0 0 0
Italija 2 12 48 18 22 0 0
Albanija 0 0 0 0 0 0 0
Poljska 0,50 1,50 26 46 18 10 0
Srbija 0 0 0 15 85 0 0
Bolgarija 0 0 0 9 79 12 0
Turčija 0 0,50 0,50 0,50 12,50 52 34
BIH 0 0 0 0 0 0 0
- 0 0 0 0 0 0 0
Evropa 4 20 37 10 8 13 8

Cilji

  • Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotavljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku za zdravje ljudi, to je 20 µg/m3 za PM10 in 10 µg/m3 za PM2,5
  • Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
  • Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
  • Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
  • Sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam

Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Epidemiološke študije kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so posebej ranljiva skupina (Cohen et al., 2004). Človek delce proizvaja s svojimi aktivnostmi, kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Posebej so nevarni delci manjši od 10 µm, saj prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).

PM10 in ozon sta najpogostejša onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke. Mehanizem, ki povzroča učinke pripišemo oksidativnemu stresu. Gre za nastajanje reaktivnih snovi (radikalov), ki poškodujejo dedno zasnovo. Reaktivne oksidativne skupine lahko okvarijo procese v celici, s tem uničujejo celico ali delujejo na dedno zasnovo v celici in spremenijo izražanje genov, ne da bi poškodovali DNK. Ti mehanizmi naj bi bili osnova za zdravljenje alergij. Potrebne so nadaljnje študije, da bomo razumeli, kako mehanizmi uravnavajo povezanost genetike in okolja (Kim BJ, Hong SJ, 2012). Delci povzročajo tudi kronično vnetje dihalnih poti in vzpodbujeni imunski odziv. Lokalno v dihalih se sproščajo vnetni citokini (CRP, IL-6, TNF-α) (Patel M, 2013). Nevtrofilci (celice imunskega odziva) aktivirajo reaktivne oksidativne skupine, ki še poslabšajo vnetno reakcijo, povzročajo hiperreaktivnost dihal in poškodbe pljuč (Auerbach A, 2012). PM delci vzpodbujajo več tipov pljučnih receptorjev. Aferentni avtonomni sistem postane aktiviran in povzroči prevlado simpatičnega živčevja. Posledice so nihanje krvnega tlaka in hitrejša srčna frekvenca (Peters A, 2012).

Slika ZD3-5: Pot delcev skozi dihala


Vir: CEHAP, 2004

 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so otroci v Sloveniji (0-15 let) v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 21-30 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (20 µg PM10/m3). V letu 2017 je bilo 92 % otrok v Sloveniji izpostavljenih priporočljivi letni koncentraciji PM10 (21-30 µg/m3). Najnižje koncentracije (pod 20 µg/m3, zgornja sprejemljiva meja priporočil SZO) so bile izmerjene na postajah Koper in Iskrba. Največja letna vrednost (33 µg/m3) je bila v centru Ljubljane, kar je pričakovano, glede na gost promet.

Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2017 v Novi Gorici, Murski Soboti in Celju največ otrok (0-15 let), ki so bili v bolnišnici zaradi bolezni dihal. Na Agenciji RS za okolje ocenjujejo, da so vzrok individualna kurišča, ki prevladujejo tam, kjer ni daljinskega ogrevanja. V letu 2017 je delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal v Murski Soboti, Celju, Novi Gorici ter Trbovljah rahlo narastel. V Novi Gorici je lahko delež otrok, ki so bili v bolnišnici zaradi bolezni dihal povečan zaradi večanja koncentracij ozona v zraku, ki tudi povzroča dihalna obolenja otrok.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok (0-15 let) predstavlja 15 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. Število bi bilo večje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali terapijo pri svojih zdravnikih. Glede na izračun SZO bi se število sprejemov otrok (0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, če bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem PM10 za 10 µg/m3 bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je pripomogla uvedba učinkovitih terapij. Predvideva se, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije, razvite pod okriljem SZO (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih zaradi onesnaženja s PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja ter 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Vzrok sprejemov je bil poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti stopnji onesnaženja s PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20 µg/m3 navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Izpostavljenost PM10 poslabša bronhitis pri otrocih. V Sloveniji je 23 % otrok (0–17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Študije pričajo o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Po podatkih Evropske agencije za okolje leta 2015 nikjer v državah EU prebivalci, ki živijo v urbanem okolju, niso bili izpostavljeni koncentracijam PM10, ki so nad predpisano mejno vrednostjo EU za varovanje okolja (40 µg/m3) (EEA, 2018). SZO opozarja, da je v letu 2015 v Evropi večina prebivalcev izpostavljena koncentracijam delcev, ki so nad priporočili SZO za varovanje zdravja ljudi (20 µg/m3).

SZO ugotavlja, da so bili v letu 2015 bolj onesnaženemu zraku zaradi PM10 izpostavljeni prebivalci v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih države/mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. To je razvidno iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-28. Slovenija sodi med srednje onesnažene države s PM10, letna mejna vrednost PM10 je nad povprečjem EU-28. Letna mejna vrednost presega po WHO določena priporočila (ENHIS, 2011).

Dolgotrajna izpostavljenost PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določata koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5 % za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oz. sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m3 za PM2,5 in 20 µg/m3 za PM10 (WHO, 2006). 


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Okoljski del podatkov

Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02 in spremembe), WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Agencije RS za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 31. 8. 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2008-2017.

Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO) ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.

Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B-ozadje, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje, Koper, Kranj, Novo mesto; na primestnih območjih (S) Trbovlje, Velenje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan. Za kazalec so bile upoštevane povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (μg/m3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem.

Metodologija obdelave podatkov: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in nad 41 µg/m3. Zajeta je vzorčna skupina otrok v starosti 0–15 let. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Koper, Kranj, Novo mesto, Velenje. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupino koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 20 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 21 in 30 μg/m3, 3. skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 31 in 40 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 41 μg/m3. Nato smo pogledali, koliko otrok je živelo na območjih, ki so bila uvrščena v posamezne skupine. Izračunali smo deleže otrok, ki so glede na vse otroke v slovenskih mestih izpostavljeni povišanim koncentracijam ozona določeno število dni v letu.

Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni smo izračunali z metodologijo APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je postavljena na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so obteženi s korekcijskim faktorjem, določenim s strani Agencije RS za okolje po enotni evropski metodologiji. Zato so podatki o gibanju koncentracije PM10 primerljivi s podatki PM10 v zunanjem zraku drugih držav.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

 

 

Zdravstveni del podatkov

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Akcijskem načrtu za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 in WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (2006)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka bolnišničnih obravnav

Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Datum zajema podatkov za kazalec: 31. 8. 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2009–2017. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v določeni upravni enoti v določenem letu.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki jih Slovenija redno izmenjuje s Svetovno zdravstveno organizacijo.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

 

Prebivalstvo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah (podatki o številu otrok (0-vključno 14 let)

Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 31. 8. 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2009-2017. Podatki se zbirajo na polletni ravni (stanje po 1.7. - H2).

 

 

Podatki za Evropo

Okoljski podatki EU-28

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT

Skrbnik podatkov: EUROSTAT

Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje

od 2003 do 2015.

Metodologija obdelave podatkov: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za delce PM10 merjenih na postajah v velikih mestih po državah, v mestnem okolju.

Geografska pokritost: EU-28

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so primerljivi med državami EU-28.

 - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

 

Zdravstveni podatki za EU in svet

Izvorna baza podatkov oz. vir: ENHIS (Svetovna zdravstvena organizacija)

Skrbnik podatkov: Svetovna zdravstvena organizacija

Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki ENHIS so na voljo za leto 2009. Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so del AirBASE – vključena so mestna (U) in primestna (S) merilna mesta, za katera obstajajo podatki za vsaj 75 % dni v letu. Za posamezne države je lahko reprezentativnih več merilnih mest, za Slovenijo so upoštevani le podatki iz merilnega mesta Ljubljana.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljene so letne povprečne koncentracije delcev v zunanjem zraku ter število prebivalcev, ki živi v zaledju izbrane postaje. Na podlagi teh podatkov so izračunani deleži prebivalcev, ki živijo na območjih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10.

Geografska pokritost: EU

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Zaradi skupne metodologije zbiranja so podatki med državami mednarodno primerljivi. Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ARSO, 2018. Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka.  
  2. Air Quality Guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. WHO, 2006.
  3. APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
  4. Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
  5. Auerbach A, Hernandez M L. The effects of environmental oxidative stress on airway inflamation. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2012; 12: 133-139.
  6. Brook RD, Franklin B, Cascio W et al. Air pollution and cardiovascular disease: a statement for healthcare professional from the Expert Panel on Population and Prevention Science of the American Heart Association. Circulation 109: 2655-2671 (2004), Simkhovicz BZ, Kleinman MT, Klonet RA, Air pollution and cardiovascular injury epidemiology, toxicology, and mechanisms. J Am Coll Cardiol 52: 719-726.
  7. Brunekreeft Bert. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
  8. Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433 (7 March 2007).
  9. EEA, 2018. Air quality in Europe — 2018 report. Copenhagen, EEA. https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018
  10. ENHIS, 2011. Exposure to air pollution (particulate matter) in outdoor air. World Health Organization, Europe.
  11. EUROSTAT, 2018. Urban population exposure to air pollution by particulate matter. AirBase - public air quality database. Luxembourg.
  12. NIJZ (Zbirka bolnišničnih obravnav). Ljubljana, NIJZ, 2018
  13. Kim BJ, Hong SJ. Anbient Air polution and allergic diseases in children. Korean J Pediatr, 2012 ;55(6):185-92.
  14. Peters A, Veronesi B, Calderon- Garciduenas L, et al. Translocation and potential neurological effects of fine and ultrafine particles a critical update. Particle and Fibre Toxicology. 2012; 3: article 13
  15. Patel M M, Chillrud S N, Deepti K C, et al. Trafic-related air pollutants and exhaled markers of airway inflammation and oxidative stress in New York city adolescents. Environ Res. 2013; 121: 71-78.
  16. Statistični urad RS. Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah. Ljubljana, 2018.
  17. CEHAP, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. WHO: Budapest, 2004.