KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju 20092019 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2009, 2015 in 2017-2019, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 5 do 355 obolelih. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih izbruhih so pri obolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium.


Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak mikrobiološke kakovosti pitne vode.

Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Najmanj dve osebi imata podobne klinične znake ter epidemiološka slika kaže, da je voda verjetni izvor okužbe. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira oziroma na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, taljenje snega, suša), tudi motnje v pripravi vode ter shranjevanju in distribuciji pitne vode.


Grafi

Slika ZD04-1: Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, v obdobju 2010-2019
Viri:

NIJZ (IVZ), 2009-2019 (20. 11. 2020)

Prikaži podatke
Celje [št.] Koper [št.] Kranj [št.] Ljubljana [št.] Maribor [št.] Murska Sobota [št.] Nova Gorica [št.] Novo mesto [št.] Ravne na Koroškem [št.] Skupaj [20. 11. 2020]
2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2011 0 0 1 1 1 0 0 0 0 3
2012 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2013 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1
2014 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZD04-2: Število obolelih v hidričnih izbruhih v Sloveniji v obdobju 2010-2019
Viri:

NIJZ (IVZ), 2009-2019 (20. 11. 2020)

Prikaži podatke
Celje [št.] Koper [št.] Kranj [št.] Ljubljana [št.] Maribor [št.] Murska Sobota [št.] Nova Gorica [št.] Novo mesto [št.] Ravne na Koroškem [št.] Skupaj [št.]
2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 0 0 0 52 0 0 0 0 0 52
2011 0 0 91 152 20 0 0 0 0 263
2012 0 0 0 44 0 0 0 0 0 44
2013 0 0 9 0 0 0 0 0 0 9
2014 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 50 0 0 0 0 355 405
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Slika ZD04-3: Odstotni delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene ČNB in odstotni delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v obdobju 2010-2019
Viri:

NIJZ (IVZ), 2009-2019 (20. 11. 2020)

Prikaži podatke
Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene ČNB [%] Delež ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni [%]
2009 71,10 19,80
2010 69,80 22,90
2011 69,90 21,40
2012 72,90 20,40
2013 70,30 19,70
2014 70,50 21,90
2015 66 25
2016 63,50 23,30
2017 65 24,70
2018 0 0
2019 0 0
Slika ZD04-4: Število hidričnih izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope za obdobje 2008-2013
Viri:

WHO, 2015 (20. 11. 2020)

Prikaži podatke
2008 [št.] 2009 [št.] 2010 [št.] 2011 [št.] 2012 [št.] 2013 [št.] 2008-2013 [št.]
Avstrija 1 1
Belgija 1 1 2
Danska 1 2 1 4
Finska 1 1 6 2 2 12
Francija 3 4 1 8
Grčija 1 2 3
Madžarska 1 1
Irska 3 4 1 3 11 2 24
Poljska 1 3 4
Slovenija 1 1 3 1 1 7
Španija 2 2 4
Švedska 1 2 5 1 9
Velika Britanija 1 1 2
Slika ZD04-5: Število zbolelih zaradi hidričnih izbruhov (epidemij) v izbranih državah Evrope za obdobje 2008-2013
Viri:

WHO, 2015 (20. 11. 2020)

Prikaži podatke
2008 [št.] 2009 [št.] 2010 [št.] 2011 [št.] 2012 [št.] 2013 [št.] 2008-2013 [št.]
Avstrija 2 2
Belgija 3000 64 3064
Danska 500 800 183 1483
Finska 191 17 78 245 214 745
Francija 26 45 6 77
Grčija 60 631 691
Madžarska 597 597
Irska 14 8 50 25 54 26 177
Poljska 6 67 73
Slovenija 170 52 263 44 9 538
Španija 10 18 28
Švedska 2000 177 13755 20000 35932
Velika Britanija 44 39 83

Cilji

• Zagotoviti dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo oziroma ustrezne priprave vode, kadar je ta potrebna, vsem prebivalcem Slovenije.

• Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, predvsem zaradi fekalne onesnaženosti na malih sistemih za oskrbo s pitno vodo in na kraških območjih oziroma kraških vodonosnikih.

• Pred onesnaženjem je treba varovati vse vodne vire za oskrbo s pitno vodo, tudi tiste, ki (še) nimajo določenih vodovarstvenih območij in vodovarstvenih režimov v njih. Ustrezno pripravo vode je treba zagotoviti tudi pri vodnih virih, ki se uporabljajo kot pitna voda za samooskrbo (npr. kapnice).
• Zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, zlasti kjer povzročitelj ni dokazan.
• Analizirati vzroke in odpravljati doživete napake ob obravnavi in obvladovanju izbruha, iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.


Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo s pitno vodo in sicer s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (npr. Salmonella Typhi in druge salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr. adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi), praživali (npr. Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo s patogenimi mikroorganizmi za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene; po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo.

Število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih (1997–2019) od 1 do 3 letno, skupaj 30. Prijave hidričnih izbruhov ni bilo v letih 2006, 2009, 2015 in 2017-2019. Število prijavljenih zbolelih oseb v posameznem hidričnem izbruhu je bilo od 5 do 355, skupaj 2.214. Pri okoli polovici hidričnih izbruhov v letih 2005–2016 povzročitelj ni bil dokazan, pri ostalih so v iztrebkih zbolelih potrdili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium. Število prijavljenih hidričnih izbruhov je podcenjeno, ker zboleli običajno ne iščejo zdravniške pomoči zaradi blage klinične slike, kratkotrajnega poteka bolezni idr.

Zaradi določil nove evropske uredbe ne moremo več zbirati akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ker niso opredeljeni v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (glej: Slika ZD4-3 ter pripadajočo tabelo k sliki in opombe). V Sloveniji od leta 2018 tako posameznih primerov akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne prijavljamo več, zato je tudi incidenca črevesnih nalezljivih bolezni - ČNB nižja kot prejšnja leta. Še vedno pa ostaja obvezna prijava akutnih gastroenterokolitisov, kjer je povzročitelj opredeljen.

V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni, je bilo v letu 2019 prijavljenih 7.833 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzročitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z Yersinio enterocolitico (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotavirusne okužbe (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene ČNB** (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71).

V letu 2019 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 93 % oziroma 1.946.510 prebivalcev Slovenije. Prebivalci, ki niso bili vključeni v monitoring pitne vode (7 % oziroma 142.800 prebivalcev) so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice). Za te prebivalce ni znana kakovost vode, ki jo uporabljajo kot pitno vodo. To so večinoma mali sistemi na podeželju, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb. Poleg tega so zlasti mali sistemi, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev in ki so vključeni v državni monitoring pitne vode, v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi pomanjkljive ali neustrezne priprave vode (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2019).

Primerjava med 13 državami Evrope, kamor smo za primerjavo sami dodali tudi Slovenijo, v obdobju 2008-2013, je pokazala, da je bilo največ hidričnih izbruhov na Irskem (24), Finskem (12) in Švedskem (9). Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije (Campylobacter, E. coli in Shigella sonnei) in sicer v 43 (53,1 %) izbruhih in v 79,1 % primerih bolezni. Virusi so bili vpleteni v 25 izbruhov (30,9 %) in 19,8 % primerov bolezni, v 4 primerih je bil opredeljen drugi povzročitelj (5,0 %) in v 9 primerih (11,1 %) vzrok ni bil znan. Podatki ne kažejo trendov bodisi med ali znotraj držav (EFSA Journal, 2015).

V primerih akutnih črevesnih okužb je možnost okužbe tudi zaradi onesnažene pitne vode. Vpliv zaradi prisotnosti E. coli v vzorcih pitne vode (neskladnost vzorca), odvzetih v okviru rednega monitoringa na zbolevanje zaradi akutnih črevesnih okužb še ni dobro raziskan. Ekološka študija v Sloveniji v letu 2012 je pokazala povezavo med pogostostjo prijavljenih akutnih črevesnih okužb (AGI) in fekalno onesnaženimi vzorci pitne vode na malih oskrbovalnih območjih s 50-1.000 prebivalci. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so bila na malih oskrbovalnih območjih. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, onesnaženo z E. coli, na oskrbovalnih območjih s 50–1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo pomembno višje od 1 (p ≤ 0,001). Vir: (GRILC, Eva, GALE, Ivanka, VERŠIČ, Aleš, ŽAGAR, Tina, SOČAN, Maja. Drinking water quality and the geospatial distribution of notified gastro-intestinal infections = Kvaliteta pitne vode in geoprostorska porazdelitev prijavljenih črevesnih okužb. Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health, ISSN 0351-0026. [Tiskana izd.], 2015, letn. 54, št. 3, str. 194-203.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)) in Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006); Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Vlada RS, 9.7 2015, Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ (do leta 2015: Inštitut za varovanje zdravja - IVZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov nalezljivih bolezni in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB), ki podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število hidričnih izbruhov zaradi onesnažene pitne vode v Sloveniji, po zdravstvenih regijah

 

Število

NIJZ (IVZ), 2009–2019

 

2009–2019

 

November tekočega leta za preteklo leto

letno

november 2020

da

Število obolelih v hidričnih izbruhih, po zdravstvenih regijah, Slovenija, v obdobju

 

Število

letno

Delež črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene ČNB in delež vseh ČNB, kjer povzročitelj ni dokazan, na vse prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji, v obdobju

%

letno

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanja. Zajeti so podatki za obdobje 2008-2013. Geografsko so zajete: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Poljska, Španija, Švedska in Velika Britanija (Anglija, Wales), v prikaz za Evropo smo dodali tudi Slovenijo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen je podatek o številu hidiričnih izbruhov ter o številu zbolelih v hidričnih izbruhih v posameznih letih.
Podatkovni viri

Podatkovni niz

 

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Število hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013

 

Število

WHO, 2015

 

2008-2013

 

 

letno

20.11.2020

Število obolelih zaradi hidričnih izbruhov v izbranih državah Evrope, v obdobju 2008-2013*

 

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, 23–25 June 2004 Copenhagen, WHO Regional.
  2. Office for Europe, 2004. (EUR/04/5046267).
  3. Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
  4. COMMISSION DIRECTIVE (EU) 2015/1787/EU of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption.  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L1787&from=EN .
  5. ECDC, EFSA 2015. http://ecdc.europa.eu/en/publications/surveillance_reports/fwd/Pages/fwd.aspx.
  6. Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
  7. Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
  8. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17).
  9. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji - LETNA POROČILA: od 1997 do 2018. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-letna-in-cetrtletna-porocila (18. 11. 2020).
  10. IVZ, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
  11. IVZ, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
  12. IVZ, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
  13. IVZ, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
  14. ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
  15. ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
  16. ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
  17. ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
  18. ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
  19. NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
  20. NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
  21. NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015.
  22. NLZOH, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016.
  23. NLZOH, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017.
  24. NLZOH, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2018.
  25. NLZOH, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2019.
  26. Letna poročila o pitni vodi v Sloveniji: od 2002 do 2019. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji (18. 11. 2020).
  27. Letna poročila o kakovosti pitne vode za leto: od 2011 do 2019. Dostopno na: http://www.mpv.si/porocila (18. 11. 2020).
  28. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17).
  29. Number of reported outbreaks of diseases arising from drinking-water. Last updated: 27 August 2015: https://gateway.euro.who.int/en/indicators/enhis_1-number-of-reported-outbreaks-of-diseases-arising-from-drinking-water/.