[PR03]
Vlaganja v prometno infrastrukturo
Objave: [ 2016 2013 2011 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2014. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.

Razvoj infrastrukture je pomemben, ker krepi integracijo trgov, izboljša trgovino in spodbuja razvoj in s tem regionalno kohezijo v Evropi. Kljub temu pa ima prometna infrastruktura tudi negativne vplive na okolje, tako posredne kot neposredne.

Posredne učinki se nanašajo na vpliv infrastrukture na biodiverziteto in na fragmentacijo ekosistemov, kot tudi na vpliv bližine infrastrukture na zavarovana območja narave. V Evropi največjo grožnjo predstavlja vpliv nove infrastrukture na fragmentacijo ekosistemov.

Neposredni učinki infrastrukture se nanašajo na hrup, porabo energije, na izpuste toplogrednih plinov ter drugih onesnaževal, ki so posledica prometa.

Slika PR3-1: Vlaganja v prometno infrastrukturo v Sloveniji v obdobju 1992-2014

Vir: Letna poročila DARS. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, 2016; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije. Ministrstvo za finance, 2016


Slika PR3-2: Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo v državah EEA-33 v obdobju 1995-2013

Vir: EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), 2016


Slika PR3-3: Delež BDP, ki je namenjen investicijam v infrastrukturo v Sloveniji in EU, 1995-2014

Vir: EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), OECD, Eurostat 2016


Cilji Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije so:

  • Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnega in skladnega regionalnega razvoja
  • Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov.

Cilji Prometne strategije Republike Slovenije so:

  • uskladitev in/ali zagotovitev povezljivosti javnega železniškega omrežja z omrežjem EU, boljša dostopnost do posameznih regij in boljša medregijska povezava
  • zagotoviti stalen razvoj letališke infrastrukture in infrastrukture navigacijskih služb zračnega prometa
  • zagotoviti ustrezne povezave letališč z drugo infrastrukturo (ceste, železnica),
  • izboljšanje stanja vzporedne državne cestne mreže z načrtnim gospodarjenjem (vzdrževanjem in naložbami v gradnjo novih odsekov ter obvoznih cest naselij), kjer je to potrebno,
  • zagotovitev ustreznih prometnih površin za nemotorizirane udeležence v prometu, z nadgradnjo obstoječega kolesarskega omrežja
  • povečanje pristaniških zmogljivosti in obsega pretovora prek koprskega pristanišča,
  • razvoj celinskih plovnih poti z vključitvijo po mednarodni savski plovni poti v evropsko omrežje vodnih plovnih poti,
  • razvoj pomorskih avtocest in spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah,

Bela knjiga o prometu iz leta 2011 se zavzema za:

  • Preusmeritev 30% tovornega cestnega prometa na železniški ali pomorski promet do leta 2030 in več kot 50 % do leta 2050
  • potrojiti obseg trenutnega železniškega omrežja visoke hitrosti do leta 2030 in na železniški promet preusmeriti večji del potniškega prometa na srednje razdalje do leta 2050;
  • vzpostaviti osnovno multimodalno omrežje TEN-T, ki bi v EU v celoti delovalo do leta 2030, skupaj z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem do leta 2050 ter povezanimi informacijskimi storitvami itd.)

Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa. V zadnjih letih se je to začelo spreminjati in od leta 2011 je država večino sredstev namenila železniškemu prometu.

Kazalec izraža, da je Slovenija skoraj dve desetletji večino svojih obsežnih vlaganj v infrastrukturo usmerjala v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manjši delež tudi v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Na srečo se po letu 2007 ta trend spreminja in leta 2011 so bile železnice prvič deležne večine investicijskih sredstev. Investicije so se še povečale med letoma 2013 in 2015, saj je Slovenija želela porabiti dodeljena kohezijska sredstva. Zaradi investicij v železniško infrastrukturo pa so vlaganja v cestno omrežje skoraj zastala. Stanje cest se tako poslabšuje in je na nekaterih predelih kritično.

Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

Najpomembnejši vir finančnih sredstev izgradnje avtocest so bila poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežja se financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi po načrtih Nacionalnega programa izgradnje avtocest stroške avtocestnega programa (skupaj več kot 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU.

V zadnjih letih so opazne spremembe v razmerju vlaganj državnih sredstev v posamezne prometne podsisteme. Še leta 2000 je višina sredstev za avtocestno omrežje znašala kar 80 %, za državne ceste 13 % in za železniško omrežje samo 5 %. Z zaključevanjem avtocestnega omrežja so se investicije počasi začele prestavljati zlasti v izgradnjo in posodobitev železniškega omrežja. Višina vlaganj v avtocestno omrežje tako pada že od leta 2005 (87 %). Leta 2014 se je višina vlaganj v avtocestno omrežje spustila na 24 %, medtem ko so se sredstva za železniško infrastrukturo dvignila na 52 % (opazna rast vlaganj vse od leta 2007). Investicijski delež vlaganj v državne ceste ostaja v zadnjih letih približno enak; 22 % leta 2011, 21 % leta 2012, 31 % leta 2013 in 23% leta 2014 .  Na vlaganja v prometno infrastrukturo je močno vplivala tudi gospodarska kriza, saj se le-ta zmanjšujejo vse od leta 2008, ko so bila vlaganja v zadnjih 20-ih letih največja. V letu 2012 je bila skupna višina vlaganj v prometne podsisteme le 30 % glede na vlaganja v letu 2008. Od leta 2013 vlaganja spet naraščajo in bila leta 2014 skoraj še enkrat večja kot leta 2012 in 59% glede na vlaganja v letu 2008.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.

V državah EU je največ naložb namenjenih za izboljšanje cestne infrastrukture. V zadnjem desetletju se je sicer povečal tudi delež naložb za ostale načine prevoza (železniški, pomorski in zračni), vendar je hkrati naraščalo tudi vlaganje v cestni prevoz. Leta 2010 so se vlaganja v infrastrukturo v državah EEA-33 začela zmanjševati. Zaradi posledic gospodarske krize so bila tako vlaganja v infrastrukturo leta 2013 za 23% nižja kot leta 2009.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l.RS, št.76/04), Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, Bela knjiga- načrt za enotni evropski prometni prostor
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Letna poročila DARS 2003–2014
- Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2014
Skrbnik podatkov:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)
- Ministrstvo za finance (MF)
Datum zajema podatkov za kazalec: december 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta, ki so prikazani v kazalcu, so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj slednji vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili. Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta tudi na svoji spletni strani.
Metodologija obdelave podatkov: V zaključnih računih proračunov smo upoštevali podatke o realiziranih vrednostih za naslednje podprograme in proračunsko postavko: investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest (podprogram 13022404), investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi (podprogram 13032407), letališča in letališka infrastruktura (podprogram 13042404) in investicije v pristaniško infrastrukturo (podprogram 13059001). Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po podatkih iz spletne strani Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti. Podatki MF so manj primerljivi od letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (sprememba klasifikacije izdatkov ministrstev med leti)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 019, Transport infrastructure investments, Assessment published 09 Mar 2016
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency - EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.12.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1995-2014. Podatke letno zbira Mednarodni prometni forum, ki je del OECD. Podatki so objavljeni z dvoletnim zamikom. Zaradi natančnejšega prikaza so bile izključene tiste države, pri katerih so manjkali podatki za več kot tri zaporedna leta za katerokoli od zvrsti prevoza. Tam, kjer so manjkali podatki za 3 leta, je bila uporabljena metoda interpolacije oziroma je bil podatek iz zadnjega leta uporabljen tudi za vmesna manjkajoča leta.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazani so podatki o absolutnih naložbah v prometno infrastrukturo (v milijonih EUR) za cestni, železniški, celinski vodni, pomorski in zračni prevoz.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (za tista leta, kjer podatki niso na voljo, so uporabljeni približki)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije, 2008
- EEA, 2013. TERM 19 – Transport infrastructure investments. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.(Ur. l. RS, št. 50/04)
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.

Kazalec je bil osvežen decembra 2016.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS