Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.
Kazalec prikazuje incidenco malignega mezotelioma ter umrljivost zaradi malignega mezotelioma v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah.
Incidenca pomeni absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu. Je osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje ali nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.
Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunan na 100.000 prebivalcev opazovane populacije. Kadar želimo primerjati več populacij med seboj, moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizirano stopnjo.
Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka, kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna bi bila groba stopnja v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco/umrljivost v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco/umrljivost primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo.
Umrljivost pomeni absolutno število vseh umrlih za določeno boleznijo v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu.
Maligni mezoteliom je rak ovojnice (mezotelija), ki obdaja notranje organe. Najpogosteje se razvije na prsni mreni (plevralni mezoteliom), redkeje na trebušni ovojnici (peritonealni mezoteliom), še redkeje na osrčniku in na ovojnici testisa. Je zelo redek rak, pogosteje pa se pojavlja pri delavcih, zaposlenih pri kopanju in mletju azbesta ter v azbestni industriji in pri ljudeh, ki živijo v bližini virov azbesta. Azbest je dejavnik tveganja, ki povzroči večino primerov mezotelioma. Med izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in nastankom mezotelioma je neposredna vzročna povezava. Običajno ugotovimo, da je bil bolnik izpostavljen azbestnim vlaknom v preteklosti. Latentna doba, to je doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni, je dolga, traja od 15 do 60 let. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili dalj časa poklicno izpostavljeni vdihavanju večjih koncentracij azbestnih vlaken na svojih delovnih mestih. Večja, kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma. Ne zboli vsak, ki je izpostavljen azbestu, lahko pa rak nastane tudi zaradi majhne izpostavljenosti. Izraža se s kratko sapo, ki jo povzroča izliv tekočine okrog pljuč, bolečino v steni prsnega koša, kašljem, utrujenostjo in izgubo telesne mase. Znaki in simptomi se razvijejo počasi in postopoma.
Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2020
moški in ženske, vsi stadiji, 0-80+ let [število ] | |
---|---|
1961 | 1 |
1962 | 1 |
1963 | 0 |
1964 | 0 |
1965 | 0 |
1966 | 0 |
1967 | 2 |
1968 | 0 |
1969 | 1 |
1970 | 1 |
1971 | 0 |
1972 | 3 |
1973 | 5 |
1974 | 3 |
1975 | 1 |
1976 | 4 |
1977 | 7 |
1978 | 4 |
1979 | 3 |
1980 | 5 |
1981 | 3 |
1982 | 7 |
1983 | 8 |
1984 | 11 |
1985 | 8 |
1986 | 12 |
1987 | 9 |
1988 | 13 |
1989 | 11 |
1990 | 14 |
1991 | 10 |
1992 | 13 |
1993 | 13 |
1994 | 11 |
1995 | 16 |
1996 | 10 |
1997 | 18 |
1998 | 18 |
1999 | 27 |
2000 | 24 |
2001 | 27 |
2002 | 32 |
2003 | 32 |
2004 | 33 |
2005 | 24 |
2006 | 33 |
2007 | 28 |
2008 | 34 |
2009 | 30 |
2010 | 35 |
2011 | 39 |
2012 | 44 |
2013 | 42 |
2014 | 37 |
2015 | 40 |
2016 | 43 |
Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2020
2015 [število/100.000 preb.] | 2016 [število/100.000 preb.] | odmik 2000-2016 [število/100.000 preb.] | |
---|---|---|---|
Pomurska | 0,70 | 0,60 | -0,50 |
Podravska | 1,70 | 1,50 | -1,40 |
Koroška | 0 | 1 | 1 |
Savinjska | 1,90 | 3 | 2,20 |
Zasavska | 0 | 0 | 0 |
Posavska | 0,70 | 2,60 | 2,60 |
Jugovzhodna Slovenija | 0 | 0 | 0 |
Osrednjeslovenska | 1,20 | 1,40 | -0,80 |
Gorenjska | 0,40 | 0,40 | -0,10 |
Primorsko-notranjska | 2,10 | 0 | 0 |
Goriška | 8 | 9,80 | 4,80 |
Obalno-kraška | 1,40 | 0,60 | -2,20 |
Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2020
moški in ženske, 0-80+ let [absolutno število ] | |
---|---|
1997 | 8 |
1998 | 13 |
1999 | 21 |
2000 | 18 |
2001 | 12 |
2002 | 29 |
2003 | 29 |
2004 | 29 |
2005 | 15 |
2006 | 34 |
2007 | 33 |
2008 | 30 |
2009 | 28 |
2010 | 23 |
2011 | 37 |
2012 | 31 |
2013 | 36 |
2014 | 40 |
2015 | 28 |
2016 | 40 |
Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2020
2015 [število/100.000 preb.] | 2016 [število/100.000 preb.] | odmik 2000-2016 [število/100.000 preb.] | |
---|---|---|---|
Pomurska | 0 | 0 | -0,90 |
Podravska | 0,70 | 1,50 | 0 |
Koroška | 0 | 2,10 | 2,10 |
Savinjska | 0,60 | 0,60 | 0,10 |
Zasavska | 0 | 0 | 0 |
Posavska | 0 | 2,50 | -0,40 |
Jugovzhodna Slovenija | 0 | 0,60 | -0,10 |
Osrednjeslovenska | 0,60 | 0,60 | 0,20 |
Gorenjska | 0,90 | 0,80 | 0,30 |
Primorsko-notranjska | 0 | 2,20 | 2,20 |
Goriška | 10,10 | 11,30 | 7,80 |
Obalno-kraška | 1,40 | 0,70 | -0,40 |
WHO, 2016
Starostno stand. umrljivostna stopnja [število/100.000 preb.] | |
---|---|
Bolgarija | 0,05 |
Litva | 0,20 |
Madžarska | 0,21 |
Estonija | 0,22 |
Romunija | 0,24 |
Slovaška | 0,31 |
Latvija | 0,34 |
Češka | 0,34 |
Portugalska | 0,37 |
Ciper | 0,44 |
Španija | 0,56 |
Poljska | 0,61 |
Avstrija | 0,68 |
Norveška | 0,76 |
Irska | 0,81 |
Finska | 0,87 |
Francija | 0,91 |
Nemčija | 0,93 |
Švedska | 0,96 |
Danska | 1,21 |
Hrvaška | 1,29 |
Luksemburg | 1,36 |
Belgija | 1,41 |
Italija | 1,42 |
Slovenija | 1,60 |
Malta | 1,82 |
Nizozemska | 1,91 |
Velika Britanija | 2,49 |
Podlage za varovanje državljanov EU pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem, so opredeljene v sedmem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“. Slovenija jih je opredelila v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.
Tudi na področju varovanja zdravja ljudi je RS cilje zmanjšanja izpostavljenosti nevarnemu azbestu sprejela v medresorski Strategiji za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 in Akcijskem načrtu za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020. Strategija je bila sprejeta na Vladi RS leta 2011, akcijski načrt pa leta 2015.
Glavni povzročitelj malignega mezotelioma je azbest. Mednarodna agencija za raziskavo raka (International Agency for Research on Cancer (IARC)) uvršča vse oblike azbestnih vlaken v prvo skupino, torej v skupino snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. Azbest povzroča poleg malignega mezotelioma tudi raka pljuč, grla in jajčnikov. Pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi z rakom žrela, želodca in debelega črevesa.
Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje. Veliko azbestnih izdelkov pa je še vedno v uporabi. Življenjska doba teh se končuje, materiali postajajo dotrajani in poškodovani, kar je razlog, da se iz njih sproščajo azbestna vlakna, ki jih ljudje v okolici vdihavajo. Nastaja tudi veliko azbestnih odpadkov, ki jih zaradi neosveščenosti ljudje pogosto nepravilno in nevarno odstranjujejo in odlagajo. Tako smo azbestnim vlaknom še vedno izpostavljeni.
Na podlagi podatkov iz Registra raka lahko povzamemo, da je bilo od leta 1961 do 2016 v Sloveniji na novo ugotovljenih 850 primerov mezotelioma. Največja incidenca je bila v letih 2012 in 2016, ko je bilo 44 in 43 novih primerov mezotelioma. V prvih dveh desetletjih beleženja imamo le po nekaj bolnikov na leto. (Slika ZD32-1).
Starostno standardizirana incidenčna stopnja po regijah je največja v goriški regiji, sledi obalnokraška regija (Slika ZD32-2). Natančnejši pregled po upravnih enotah kaže, da prednjačijo UE Nova Gorica, Tolmin, Piran in Izola.
Umrljivost za mezoteliomom v Sloveniji kaže trend naraščanja od leta 1997 dalje (slika ZD32-3). Od leta 1997 do 2016 je za mezoteliomom umrlo 534 ljudi.
Starostno standardizirana umrljivostna stopnja po regijah je največja v goriški regiji, sledita obalnokraška in podravska regija (Slika ZD32-4).
Podatke o starostno standardizirani umrljivostni stopnji za Slovenijo smo primerjali s podatki za države EU. Največja umrljivost je v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in na Malti. Manjša kot v Sloveniji je na Irskem, Norveškem, v Avstriji, na Poljskem, v Španiji.(Slika ZD32-5).
Pri državah z najmanjšo starostno standardizirano umrljivostjo (v Bolgariji, Litvi, na Madžarskem, v Estoniji in Romuniji) podatki verjetno kažejo tudi na to, da se mezoteliom v vseh prikazanih državah ne sledi tako, kot se v bolj razvitih državah.
Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.
Cilji so povzeti po:
Drugo: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011); Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 – upb. in 51/09); Uredba o merilih za znižanje deleža odškodnine, ki jo delodajalci izplačujejo zaradi posledic dela z azbestom (Uradni list št. 25/10); Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05 in 43/11 – ZVZD-1); Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (Uradni list RS, št. 61/07 in 92/08).
Zakonodajne podlage na področju varovanja okolja v RS v povezavi z azbestom:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20); Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest; Program ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov RS, sprejet na Vladi RS 30.6.2016; Strategija za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020; Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020
Zakonodajne podlage EU:
Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu; Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/148/ES z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu; Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
Direktiva Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom
Podatki za Slovenijo
Podatki o incidenci malignega mezotelioma
Izvorna baza podatkov oz. vir: SLORA (Register raka RS)
Skrbnik podatkov: Onkološki inštitut Ljubljana
Datum zajema podatkov za kazalec: 12.8.2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2016. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki v Registru raka se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000), za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o incidenci malignega mezotelioma (C45).
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o incidenci malignega mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane incidenčne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah.
Opredelitev kazalca:
Podatki o umrljivosti
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
Datum zajema podatkov za kazalec: 12.8.2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1997-2016. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi mezotelioma (C45) , ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah.
Opredelitev kazalca:
Podatki za Evropo
Izvorna baza podatkov oz. vir: WHO baza podatkov o umrljivosti
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. november 2017
Metodologija obdelave podatkov: Statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom po državah EU so bile izračunane iz podatkov o umrljivosti zaradi mezotelioma in podatkov o prebivalcih posamezne države EU.
Opredelitev kazalca:
Drugi viri in literatura: