[PO12] Delež OVE v rabi goriv v široki rabi
Ključno sporočilo
Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal za 2,5 % in je znašal 57,1 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2017. K povečanju je predvsem pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,9 odstotne točke. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bo potrebno delež OVE v rabi goriv v široki rabi povečati še za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.
Definicija
Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v široki rabi opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Z večjim deležem OVE v široki rabi, ki je posledica izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, se zmanjšuje emisija CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih.
Grafi
| Vrednost kazalca leta 2005 | Ciljne vrednosti kazalca | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2017 | |
|---|---|---|---|
| 2005 | 0,30 | ||
| 2010 | 0,46 | ||
| 2011 | 0,49 | ||
| 2012 | 0,53 | 0,53 | |
| 2013 | 0,54 | 0,56 | |
| 2014 | 0,55 | 0,56 | |
| 2015 | 0,56 | 0,56 | |
| 2016 | 0,57 | 0,56 | |
| 2017 | 0,58 | 0,57 | |
| 2018 | 0,59 | ||
| 2019 | 0,60 | ||
| 2020 | 0,61 |
Cilji
Cilj OP TGP je povečanje deleža OVE v široki rabi. K povečanju deleža OVE prispevata tako večja končna raba OVE, kot tudi manjša skupna končna raba energentov, to pa oboje prispeva k zmanjševanju emisij TGP. Cilj do leta 2020 je doseči 61 % OVE v široki rabi. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.
Komentar
Delež OVE je leta 2017 predstavljal 57,1 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v široki rabi. Glede na leto prej se je povečal za 2,5 %, od indikativne letne ciljne vrednosti pa je bil nižji za 0,9 odstotne točke. K zvišanju deleža OVE v letu 2017 je pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi, ki je bilo večje od 4-odstotnega zmanjšanja rabe OVE. Zmanjšanje rabe goriv v primerjavi s predhodnim letom ni bilo posledica toplejše zime, saj je bil temperaturni primanjkljaj v obdobju 2015−2017 na približno enaki ravni*1. V strukturi goriv se je leta 2017 na račun povečanja deleža OVE zmanjšal delež kurilnega olja, ki je sedaj 24,3-odstoten. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 61-odstotnega deleža OVE v rabi goriv v široki rabi, bo potrebno ta delež povečati za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.
Vrednost kazalca se je v obdobju 2010−2017 povečala za skoraj četrtino oz. 11,3 odstotne točke, pri čemer se je raba goriv v široki rabi zmanjšala za 24 %, raba OVE v široki rabi pa za 5 %. Delež OVE v rabi goriv v gospodinjstvih se je v obdobju 2010−2017 povečal s 55,4 na 66,5 %, se je pa leta 2017 glede na leto prej zmanjšal za 0,6 odstotne točke. Tudi v storitvenih dejavnostih se je delež OVE v rabi goriv v opazovanem obdobju povečal, in sicer s 7,4 na 8,5 %, pri čemer je v zadnjem letu prišlo do povečanja za skoraj 3 odstotne točke. Večino, skoraj 98 % celotne rabe OVE v široki rabi pri tem predstavlja raba OVE v gospodinjstvih. Ocena rabe obnovljivih virov energije v storitvenem sektorju sicer ni najbolj zanesljiva, saj se ne spremlja sistematično in v nacionalni statistiki ni vključena.
Opomba:
*1 Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892 (izračun IJS-CEU).
