KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Umrljivost zaradi bolezni dihal

[ZD18] Umrljivost zaradi bolezni dihal
Impacts

Ključno sporočilo
Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Zasavski, najmanj pa v Osrednjeslovenski regiji (2010 - 2015). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je za 14,87%, od 73,9/100.000 prebivalcev v letu 2000 na 63,3/100.000 prebivalcev v letu 2015. 

Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal, ki je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje. 

Grafi

Slika ZD18-1: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal v Sloveniji v obdobju 1999-2015
Viri:

NIJZ, 2000-2015, SURS, 2000-2015

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Vzhodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 88.7 77.5 69 74.5 84.8 80.1 75.3 64.2 54.8 59.7
Zahodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 66.6 69.6 65 65.8 71.4 64.9 63.5 58.5 49.6 52.3
Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 78.6 73.9 67.2 70.5 78.6 73.1 69.9 61.6 52.4 56.2
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Vzhodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 70.4 69.9 68.4 75.6 77 68.7 68.8
Zahodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 59.9 53.3 52.6 65.5 59.7 50.2 59.4
Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 61.8 54.6 58.3 67.4 64.8 55.9 63.3
Slika ZD18-2: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3), obdobji 2006-2010 in 2011-2015
Viri:

NIJZ, 2005-2015

Prikaži podatke
povprečje 2006-2010 povprečje 2011-2015
Gorenjska število smrti/100.000 prebivalcev 50.25 52.27
Goriška število smrti/100.000 prebivalcev 61.05 64.14
Jugovzhodna Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 54.23 62.31
Koroška število smrti/100.000 prebivalcev 61.33 67.33
Notranjsko-kraška število smrti/100.000 prebivalcev 91.26 71.26
Obalno-kraška število smrti/100.000 prebivalcev 67.91 67.09
Osrednjeslovenska število smrti/100.000 prebivalcev 48.31 46.36
Podravska število smrti/100.000 prebivalcev 52.37 62.2
Pomurska število smrti/100.000 prebivalcev 72.01 86.47
Savinjska število smrti/100.000 prebivalcev 66.1 81.8
Spodnjeposavska število smrti/100.000 prebivalcev 55.89 51.97
Zasavska število smrti/100.000 prebivalcev 70.03 90.39
Slovenija število smrti/100.000 prebivalcev 57.33 61.95
Slika ZD18-3: Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope (št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev)
Viri:

Eurostat, 2016

Prikaži podatke
Število smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev
EU število smrti/100.000 prebivalcev 82.5
Belgija število smrti/100.000 prebivalcev 109.2
Bolgarija število smrti/100.000 prebivalcev 53.8
Slika ZD18-4: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 oz. na 10 ug/m3, 2012
Viri:

ARSO, 2015

Prikaži podatke
Celje Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Hrastnik Trbovlje Zagorje
Dejansko št. smrti v letu 2012 št smrti 440 415 2255 1227 217 337 320 102 183 190
Celotna umrljivost v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju umrljivost 12.9 11.2 11.9 15.6 15.6 14.8 13.4 14.6 15.1 16.5
Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 ug/m3 delež 3 2.9 2.9 2.9 2.8 3 2.8 12.9 2.7 2.6
Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 ug/m3 leta 0.3 0.3 0.4 0.3 0.3 0.3 0.3 0.4 0.3 0.3
Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 delež 6.6 4.6 4.7 5.9 5.5 4.2 5.6 3.9 7.1 6.8
Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 leta 0.8 0.6 0.6 0.7 0.6 0.5 0.6 0.5 0.8 0.9
Koper Velenje
Dejansko št. smrti v letu 2012 št smrti 399 245
Celotna umrljivost v letu 2012 pri obstoječem onesnaženju umrljivost 12.5 11.9
Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 ug/m3 delež 2.8 2.9
Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 ug/m3 leta 0.3 0.2
Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 delež 3.8 3.3
Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 leta 0.3 0.2

Cilji

  • Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
  • Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
  • Zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
  • Dvigniti osveščenost o globalni epidemiji nenalezljivih bolezni
  • Ustvariti bolj zdravo okolje, zlasti za revne ljudi
  • Zmanjšanje dejavnikov tveganja kot so nezdrave diete, uporaba tobaka, fizična neaktivnost
  • Preprečevanje prezgodnih smrti in nezmožnosti od večjih nenalezljivih bolezni

Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna  bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (National Institute of Environmental Health. Sciences, 2007).

Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v celotni Sloveniji upada. Leta 2000 je bila 73,9/100 000, medtem ko je bila v letu 2015 63,3/100.000. V vzhodni Sloveniji je v opazovanem času merjenja, stopnja umrljivosti vedno večja kot v zahodni Sloveniji. V opazovanem obdobju od leta 2005 do 2009 je bila stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal najvišja v Primorsko-Notranjski regiji, medtem, ko je v opazovanem obdobju od leta 2010 do 2015 stopnja umrljivosti v tej regiji močno upadla, se je pa najbolj zvišala v Zasavski regiji.

Po podatkih ARSO (2015) smo izračunali stopnjo umrljivosti zaradi bolezni dihal v enem letu na 100.000 prebivalcev, če bi se v Ljubljani povprečna letna vrednost PM2,5 znižala za 5 μg/m3, bi se zmanjšala stopnja umrljiv osti za 2,9%. Podaljšanje življenjske dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 ug/m3, bi bilo v Ljubljani za 0,4 leta. Znižanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 v Ljubljani bi bilo 4,7%. Podaljšanje življenjske dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 ug/m3 bi bilo v Ljubljani za 0,6 leta.

Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Steward, Sounders, Kamm, 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker, Olowohure, Sufi, 2003).

Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.

Za boleznimi obtočil in rakom so bile bolezni dihal tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28 (povprečno 83 umrlih na 100 000 prebivalcev leta 2013). V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo. Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni dihal med državami članicami EU so bile zajete v Združenem kraljestvu (144 na 100 000 prebivalcev), na Irskem (131 na 100 000 prebivalcev), Danskem (128 na 100 000 prebivalcev) in Portugalskem (124 na 100 000 prebivalcev).

Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy, 2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere.

Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (Air quality guidelines, 2005). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat, Armstrong in sod., 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v zunanjem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100 000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.

Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development , Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Prevention and control of noncommunicable diseases: guidelines for primary health care in low resource settings, (WHO,2012), Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi Skrbnik podatkov: Nacionalni Inštitut za javno zdravjeDatum zajema podatkov za kazalec: 5. oktober 2016Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2015. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal (MKB J00-J99), ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev.Informacije o kakovosti:- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):Relevantnost: 1Točnost: 1Časovna primerljivost: 1Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po statističnih regijahSkrbnik podatkov: Statistični Urad RSDatum zajema podatkov za kazalec: 5. oktober 2016Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2015. Podatki se zbirajo na polletni ravni.Metodologija obdelave podatkov:Informacije o kakovosti:- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):Relevantnost: 1Točnost: 1Časovna primerljivost: 1Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov oz. vir: Koncentracije PM2,5 in PM10Skrbnik podatkov: ARSODatum zajema podatkov za kazalec: 5. oktober 2016Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za leto 2012. Podatki se zbirajo na dnevni ravni.Metodologija obdelave podatkov:Informacije o kakovosti:- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):Relevantnost: 1Točnost: 1Časovna primerljivost: 1Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Causes of death statisticsSkrbnik podatkov: EurostatDatum zajema podatkov za kazalec: maj 2016Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni.Metodologija obdelave podatkov:Informacije o kakovosti:- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):Relevantnost: 1Točnost: 1Časovna primerljivost: 1Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  • Air quality guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (citirano 7.10.2016)
  • Agencija RS za okolje, 2015. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana, ARSO. (citirano 7. 10. 2016).
  • Clinch JP and Healy JD (2000). Housing standards and excess winter mortality. J Epidemiol Community Health 2000; 54:719-720.
  • Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air. (citirano 7. 10. 2016).
  • Directives 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe. Official Journal of the European Union, Vol. 51, 11 June 2008. (citirano 7.10.2016)
  • EUROSTAT (2016). Causes of death statistics. (citirano 7. 10. 2016)
  • Hajat S, Armstrong B, Wilkinson P et al, (2007). Outdoor air pollution and infant mortality: analysis of daily time-series data in Ten English Cities. J Epidemiol Community Health 61:719- 22.
  • Hawker JI, Olowokure B, Sufi F, et al, (2003). Social deprivation and hospital admission for respiratory infection: an ecological study. Respiratory Medicine 97 (11): 1219-1224.
  • Healy JD. (2002). Excess winter mortality in Europe: a cross country analysis identifying key risk factors. J Epidemiol Community Health 2003;57:784-789.
  • Nacionalni Inštitut za javno zdravje, 2000-2015. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, NIJZ.
  • MO Ljubljana, 2013. Odlok o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana. 2013 – neuradno besedilo. Ljubljana.
  • National Institute of Environmental Health Sciences (2007). Air pollution and Respiratory diseases. (citirano 24.6.2010)
  • Statistični urad RS, 2000-2015. Prebivalstvo po statističnih regijah. Ljubljana, 2000-2015.
  • Stewart L, Saunders P and Kemm J (2008). Children‘s Environment and Health Action Plan (CEHAP): Pilot Environmental Health Indicators ToolkitConsultation Document
  • United Nations Regional Information Centre for Western Europe (2010). Twenty years of environmental and health in Europe: trends and gaps. (citirano 7. 10. 2016).
  • Vlada RS (2009). Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10(Vlada RS; EVA2009-2511-0021), z dne 3. 11. 2009
  • Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. 2000. Uradni list, št. 65/00.
Datum zadnje osvežitve
07.10.2016
Avtor(ji)

Simona Perčič, Peter Otorepec, Katarina Bitenc, Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS