[KM17] Kakovost tal
Ključno sporočilo
Na prvi pogled podatki kažejo, da vidika kmetijske kakovosti so v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami in evropskim povprečjem v Sloveniji kmetijska tla primerno oskrbljena z organsko snovjo. Na podlagi pedološke karte podatki kažejo, da je vsebnost organske snovi na 86,2 % kmetijskih zemljišč več kakor 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več kakor 4 %. Podobni so tudi rezultati laboratorijskih analiz 9.799 vzorcev tal, ki smo jih v sklopu kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji analizirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v obdobju 2005-2010. Več kot 2 % organske snovi je vsebovalo 92,3 % vzorcev tal, več kot 4 % organske snovi pa 40,4 % vzorcev tal. Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje in da njive, vrtove in trajne nasade razmeroma obilno gnojimo z živinskimi gnojili.
Ob tem je potrebno opozoriti, da zaradi že tako omejenih obdelovalnih površin, s temi podatki v Sloveniji ne smemo biti zadovoljni. Na nekaterih delih države je nujna povečana skrb za vzdrževanje in povečevanje OS v tleh. Ob enem stanja v Sloveniji ne gre primerjati z evropskim povprečjem, ki zajema več mediteranskih držav. Humidna klima in naravne danosti Slovenijo približujejo državam z mnogo višjimi vsebnostmi OS v tleh. Glede na rezultate analize ključnih dejavnikov OS v tleh (slika KM17-3) ocenjujemo, da so z vidika okoljske in kmetijske kakovosti tal nekaterih območij Slovenije osiromašena z OS in bi jo bilo potrebno povečati.
Definicija
Kazalec posredno prikazuje kakovost tal kmetijskih zemljišč (KZ). Kakovost KZ opredeljujejo v: a) kmetijskem smislu kot sposobnost pridelave biomase/hrane; in b) v okoljskem smislu kot sposobnost tal za opravljanje okoljskih funkcij, ki so ključna za nemoteno delovanje kopenskih ekosistemov. K slednjemu prištevamo vlogo pri kroženju snovi in energije, filtriranje, čiščenje in napajanje podzemne vode, sposobnost vezave atmosferskega CO2 (blaženje posledic klimatskih sprememb), razgradnja in imobilizacija onesnažil, ipd…
Kakovosti tal ne merimo neposredno, temveč jo določamo s posameznimi kazalci. Vsebnost organske snovi v tleh je primarni kazalec tako kmetijske kot tudi okoljske kakovosti tal in neposredno vpliva na rodovitnost tal, saj izboljšuje zračnost, poroznost, vpliva na sposobnost tal za zadrževanje vode (poplavna varnost), vezavo hranil ter omogoča izvajanje okoljskih funkcij tal: vezava/razgradnja nevarnih snovi v tleh, povečuje strukturno trdnost ta/zmanjšuje erozijo in predstavlja ponor atmosferskega CO2. Podatek o količini in vrsti organske snovi v kmetijskih tleh uvrščamo med osrednje kazalce trajnostnega kmetijstva in okolja.
Na organsko snov lahko vplivamo z načinom obdelave in ustreznim vračanjem OS v tla – žetveni ostanki, gnojenje z organskimi ognojili. Obdelava pospešuje mineralizacijo t.j. zmanjševanje OS v tleh, vračanje pa vsaj delno ohranja vsebnosti OS na enakem nivoju ali jih izjemoma tudi povečuje. Sistematično spremljanje organske snovi je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka kmetijstva v boju proti klimatskim spremembam.
Grafi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001; Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), 2011.
| organska snov (%) | 1–2 %; slabo humozna tla | 2–4 %; srednje humozna tla | 4–10 %; humozna tla | > 10 %; zelo humozna tla | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Pedološka karta Slovenije | % | 0.1 | 13.8 | 55.3 | 27.4 | 3.5 |
| Analize tal KIS 2005-2010 (N=9.799) | % | 0.6 | 7.1 | 52 | 37.6 | 2.8 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001
| organska snov (%) | 1–2 %; slabo humozna tla | 2–4 %; srednje humozna tla | 4–10 %; humozna tla | > 10 %; zelo humozna tla | ni mogoče določiti | ni podatka | vsebnost organske snovi zelo variira | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| brez intenzivne obdelave tal | ha | 375 | 43497 | 222609 | 133693 | 16058 | 3763 | 33 | 263 |
| brez intenzivne obdelave tal | % | 0.1 | 10.3 | 53 | 31.8 | 3.8 | 0.9 | 0 | 0.1 |
| intenzivna obdelava zgornjega sloja | ha | 1 | 47445 | 142881 | 47377 | 6930 | 1398 | 0 | 4141 |
| intenzivna obdelava zgornjega sloja | % | 0 | 19 | 57.1 | 18.9 | 2.8 | 0.6 | 0 | 1.7 |
| skupaj | ha | 376 | 90943 | 365490 | 181070 | 22987 | 5161 | 33 | 4403 |
| skupaj | % | 0.1 | 13.6 | 54.5 | 27 | 3.4 | 0.8 | 0 | 0.7 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2009
Cilji
Okolju prijazna raba tal posredno izboljšuje njihovo kakovost in sposobnost izvajanja okoljskih funkcij. V kmetijstvu to zagotavlja njihovo pokrovnost in preprečuje njihovo razvrednotenje. Raba tal mora biti taka, da kar najmanj neugodno vpliva na tla in okolje. Kakovost lahko izboljšamo tudi z zmanjševanjem vnosa nevarnih snovi v tla. V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 je cilj do leta 2006 vzpostaviti državno spremljanje tal in do leta 2008 končati pregled stanja njihove onesnaženosti. Cilji v zvezi s kakovostjo tal so navedeni opisno, kvantitativni cilji pa niso opredeljeni.
Komentar
Na podlagi analize pedoloških profilov, pedološke karte in talnih tipov glede različne rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji ugotavljamo, da je organske snovi na zemljiščih z intenzivno obdelavo (njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi…) v zgornjem horizontu tal manj kakor na zemljiščih, ki jih ne orjemo ali rigolamo (travniki, ekstenzivni sadovnjaki…). Na splošno so tla za Slovenske razmere sicer dobro oskrbljena z organsko snovjo, saj podatki pedološke karte kažejo, da je vsebnosti organske snovi na 86,2 % kmetijskih zemljišč več od 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več od 4 %. Podobni so tudi rezultati laboratorijskih analiz 9.799 vzorcev tal, ki smo jih v sklopu kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji analizirali na Kmetijskem inštitutu Slovenije v obdobju 2005-2010. Več kot 2 % organske snovi je vsebovalo 92,3 % vzorcev tal, več kot 4 % organske snovi pa 40,4 % vzorcev tal. Sorazmerno dobro stanje je pripisati predvsem sestavi kmetijskih zemljišč, kjer prevladujejo travinje ter dejstvu, da na njivah in v trajnih nasadih uporabimo razmeroma veliko živinskega gnoja. Točnejšo sliko o stanju in kakovosti tal na podlagi katerih bi lahko načrtovali ustrezne ukrepe bi dobili z organiziranim zbiranjem podatkov (monitoringom), ki pa ga v Sloveniji še nimamo.
Ocena razvoja pojava (trenda)
V Sloveniji se stanje na področju spremljanja OS v tleh ne spreminja. V okviru strokovnih nalog, je bil sicer že večkrat podan predlog za ureditev organiziranega zbiranja podatkov o OS v kmetijskih tleh Slovenije (monitoring). Vsako leto sicer razpolagamo z omejenim obsegom noviih podatkov z naslova kontrole rodovitnosti, a so te precej neurejeni ter zaradi velikih razlik/neurejene analitike in metodologije povsem neuporabni za resnejše napovedovanje trendov in stanja založenosti OS v kmetijskih tleh. Glede na prostorsko razporeditev ključnih dejavnikov OS v tleh je možno utemljeno sklepati o negativnih trendih kazalca na ključnih kmetijskih območjih.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 59/1996 in spr.)
Vir podatkov: Statistična analiza zgornjih horizontov arhivskih podatkov pedoloških profilov, Pedološke karte (KIS, 2006), baza podatkov o rezultatih analiz tal v sklopu projekta »Kontrola rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji 2005-2010« (Kmetijski inštitut Slovenije (2011); Pedološka karta Slovenije (MKGP, 2001), Raba kmetijskih zemljišč (MKGP, 2009).
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije (baze podatkov tal); MKGP (Pedološka karta).
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Ocene trenutne vsebnosti in tveganj zmanjševanja organske snovi v tleh smo opravili na tri načine.
I. Ocena vsebnosti OS v tleh na podlagi arhivskih podatkov: Pedološki profili Slovenije (MKGP, 1980 - 1998), Pedološka karta Slovenije PK 1:25.000 (MKGP, 2001) in Raba kmetijskih zemljišč (MKGP, 1995). Podatki so bili pridobljeni s statistično analizo zgornjih horizontov pedoloških profilov (KIS, 2006). Organska snov je opredeljena kot povprečna vrednost znotraj posameznih talnih tipov v okviru pedološke karte Slovenije 1:25.000 (MKGP). Iz prostorske podatkovne zbirke o rabi kmetijskih zemljišč v merilu 1:5.000 (RZ95 MKGP 1995) smo podatke o organski snovi obdelali v dveh skupinah kmetijske rabe:
• Intenzivno obdelan zgornji sloj tal (N) (1100 – njive in vrtovi; 1160 – hmeljišča; 1211 – vinogradi; 1221 – intenzivni sadovnjaki; 1240 – drugi trajni nasadi);
• Brez intenzivne obdelave tal (Z) (1222 – ekstenzivni sadovnjaki; 1230 oljčni nasadi; 1310 intenzivni travniki; 1321– barjanski travniki; 1322 – ekstenzivni travniki; 1410 – zemljišča v zaraščanju; 1420 plantaže gozdnega drevja; 1500 – mešana raba zemljišč).
II. Analiza delnih podatkov kontrole rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji (Kmetijski inštitut Slovenije, 2011). V obdobju 2005-2010 je bilo z vseh kmetijskih območjih po Sloveniji odvzeto 9.799 vzorcev tal. Vzorci so bili na travnikih odvzeti iz globine do 6 cm, na njivah in trajnih nasadih pa do globine 30 cm. Podatki za preglednico "Porazdelitev organske snovi v tleh za podatke, pridobljene s pedološke karte (PK 1:25.000)" so izračunani za zemljišča z znano vsebnostjo organske snovi v tleh oziroma za 98,6 % vseh zemljišč. Upoštevani niso podatki z zemljišč, na katerih organske snovi ni bilo mogoče določiti, in z zemljišč, na katerih je vsebnost organske snovi zelo različna. Podatki o vsebnosti organske snovi so razdeljeni v 5 razredov (< 1 %, 1-2 %, 2-4 %, 4-10 % ter > 10 %).
III. Ocena tveganja zmanjševanja vsebnosti organske snovi v tleh. Podatke bistvenih razpoložljivi naravnih in antropogenih dejavnikov vsebnosti OS v tleh (količino padavin, pop.l. temperature, ekspozicija, sevanje, raba tal, pedološka karta, efektivno poljsko kapaciteto in pH in hidromelioracije). Za vhodne podatke smo za vsakega posebej ekspertno določena odvisnost oz. vpliv na mineralizacijo in ravnovesje OS v obliki vrednosti od 0-100, pri čemer je 0 pomenila da praktično ni vpliva na mineralizacijo, 100 pa da je vpliv zelo velik. Podatke smo v z modelom medsebojnih vplivov prostorsko modelirali in ocenili prostor Slovenije /površine glede na tveganje, da je vsebnost OS v vrhnjih horizontih tal zmanjšana glede na naravne danosti (slika KM17-3).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Sistematičnega zbiranja podatkov o organski snovi v tleh v Sloveniji ni. V okviru preverjanja rodovitnosti tal analiza organske snovi ni standardni pedološki parameter, ki bi se ugotavljal rutinsko. Ocenjujemo, da se v tem kontekstu organska snov ne analizira v več kakor 10 % vzorcev tal. Tako pridobljeni podatki tudi niso prostorsko opredeljeni ter hranjeni v enotni bazi podatkov, zato jih na nacionalnem nivoju ni mogoče uporabiti za prostorsko analizo ocene kakovosti tal. V kazalcu so predstavljene trije viri, ki so izvedeni na podlagi meritev kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji, podatkov pedološke karte in modela.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki iz pedološke karte ne izražajo obstoječega stanja, temveč stanje v času nastajanja karte. S stališča aktualnosti podatkov je torej kazalec pomanjkljiv, predvsem pa iz njega ne moremo ugotavljati trenda organske snovi v tleh. Enako seveda velja tudi za podatke, pridobljene iz analize podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije v okviru projekta Kontrole rodovitnosti tal.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Predstavljeni podatki v kazalcu izražajo stanje vsebnosti organske snovi v tleh v določenem času in ne trenda, zato o morebitnih projekcijah ne moremo sklepati.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3