KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

V letu 2009 je količina nastalih odpadkov glede na predhodnje leto prvič rahlo upadla. Glede na leto 2008, je nastalo okoli 4 % manj odpadkov. Leta 2009 je bilo odstranjenih 27 %, predelanih pa 73 % odpadkov. Najbolj zaskrbljujoče ostaja ravnanje s komunalnimi odpadki, saj se jih še vedno odloži več kot 60 %. Kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije.

Bad

V obdobju od leta 2008 do 2012 smo še naprej priča povečevanju obsega pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal v Sloveniji predstavljajo 5,4 %. Po stopnji pozidanosti izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija. Obstoječi podatkovni viri ne omogočajo natančnega količinskega ovrednotenja procesa pozidave.

Neutral

V Sloveniji vodovarstvena območja predstavljajo 17 % celotnega ozemlja. Od tega 61 % predstavlja gozd, 30 % kmetijska zemljišča, 6 % urbane površine ter 3 % druge površine. Od kmetijskih zemljišč na VVO je 49 % trajnih travnikov in pašnikov, 36 % njiv, po 5 % pa trajnih nasadov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter ostalih kmetijskih zemljišč. V obdobju 2002-2011 so se povečale površine gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč (za 2,3 %), zmanjšale pa površine kmetijskih zemljišč (za 1.228 ha, oziroma 1,2 %).

Bad

Kazalec prikazuje spremembe rabe zemljišč v krajšem časovnem obdobju devetih let, od 2002 do 2011. Trajnostno gospodarjenje s prostorom in racionalna raba naravnih virov, vplivi socialno-ekonomski dejavniki ter vplivi / posledice administrativno upravnih ukrepov se v veliki meri odražajo v prostoru – strukturi rabe zemljišč. Proces ima dve značilnosti:
• Povečuje se urbanizacija tal / zemljišč in s tem nepovratna degradacija tal;
• Še v večjem meri se povečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem zmanjševanje sposobnosti samooskrbe s hrano.

Neutral

Kazalec ugotavlja strm razvoj proizvodnje električne energije iz bioplina v zadnjih letih. Proizvodnja je narasla iz 0,04 ktoe v letu 2004 na 8,28 ktoe v letu 2010. Potencialno je tudi možna uporaba olja oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla. Pridelava oljne ogrščice je v zadnjih štirih letih pod 5400 ha, nizek pa je tudi povprečen pridelek na hektar. Drugi viri obnovljive energije iz kmetijskih virov (bioetanol, slama, zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst) se še ne uporabljajo.

Bad

Čeprav hrup oddajajo vse vrste prometa, je najpomembnejši dejavnik okoljskega hrupa cestni promet. Delež prebivalcev, ki je izpostavljen prekomernim ravnem hrupa, je visok. Najbolj so izpostavljeni prebivalci mest, saj je v slednjih skoncentrirano največ prometa in prebivalstva. Vse bolj zaskrbljujoče je naraščanje hrupa v nočnem času, saj so ljudje na hrup takrat najbolj občutljivi.