KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Bad

Zbrane količine organskih kuhinjskih odpadkov, so se po uveljavitvi predpisa več kot podvojile, vendar ravnanje z njimi še ne poteka skladno s cilji. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri kompostiranju, saj leta 2008 ni bilo pridobljeno nobeno okoljevarstveno dovoljenje za to dejavnost.

Neutral

Pet vodnih teles slovenskega morja je na osnovi podatkov monitoringa v obdobju 2006 -2008 uvrščenih v slabo kemijsko stanje. To stanje je določeno zaradi preseženega okoljskega standarda kakovosti tributilkositrovih spojin, ki je na nivoju Evropske skupnosti določen od leta 2007 dalje. Ekološko stanje vodnih teles morja je določeno za tri vodna telesa, ki so v dobrem ali zelo dobrem stanju.

Neutral

Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma stabilno, a vendar slabše kot je povprečje na ravni EU. Med najbolj poškodovani drevesnimi vrstami sta jelka in hrast. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.

Neutral

Število ležišč, predvsem pa število prenočitev v obravnavanem obdobju (1992–2009) vseskozi narašča. Največ prenočitev je v poletnih mesecih, ko je največ turistov v obmorskih krajih, le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških krajih. V zimskih mesecih po številu prenočitev prednjačijo zdraviliški kraji.

Bad

Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.


TWITTER