KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo dobrih 13 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi vzpostavitve treh krajinskih parkov.

Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne in v obdobju noči izpostavljenih okoli 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. V urbanih območjih se število izpostavljenih prebivalcev hrupu cestnega prometa ni zmanjšalo. Število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa, je ostalo na enaki ravni kot leta 2012 in je ocenjeno na 64.000.

Neutral

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih železniških prog izven urbanih območij in so izpostavljeni hrupu železniškega prometa, se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Leta 2017 je bilo višjim ravnem hrupa v obdobju celega dne izpostavljenih okoli 7.000 prebivalcev, v obdobju noči pa približno 10.700 prebivalcev. Število prebivalcev, ki so izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa železniškega prometa se med letoma 2012 in 2017 ni zmanjšalo.

Good

Število prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah in železniških progah v Mariboru, se postopoma zmanjšuje. Z vidika števila izpostavljenih prebivalcev v Mariboru predstavlja železniški promet manj pomemben vir hrupa, medtem ko se cestni promet uvršča med najpomembnejše vire hrupa. Ocenjeno je, da je v obdobju celotnega dne višjim ravnem cestnega hrupa izpostavljenih približno 16.400 prebivalcev.

Good

Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oz. prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest.

Neutral

Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla v Sloveniji niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 % površinskih vzorcev tal, ki so bili odvzeti v obdobju od leta 1999 do leta 2019, preseganj mejnih vrednosti nevarnih snovi ni bilo zaznanih. V 56 % vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal in v 5 % mejne vrednosti organskih onesnaževal. Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.