KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji narašča, javni promet upada. Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji fleksibilnosti in izboljšani mobilnosti ter nizki kakovosti javnega potniškega prometa. Delež slovenskih gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom se je leta 2007 povzpel na 80 %. Na drugi strani pa je število potnikov v mestnem javnem potniškem prometu skoraj polovico nižje kot leta 1990. Podatki za Osrednjeslovensko in Podravsko statistično regijo kažejo, da se več kot 70 % ljudi na delo vozi z osebnimi avtomobili.

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Bad

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2008-2011 ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih treh letih, zlasti v 2014 je bilo zmanjšanje spodbudno. Dolgoročen trend približevanja povprečju EU-28 je prepočasen.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.

Good

Kmetijstvo je v letu 2013 prispevalo 96,8 % skupnih izpustov amonijaka. Od leta 1990 do 2014 so se izpusti amonijaka v Sloveniji zmanjšali za 19,9 %. V zadnjih letih se izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo približno 20 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno). Dosegamo tudi cilj, ki ga za leto 2020 določa dopolnjen Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (- 1 % glede na leto 2005).

Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v Sloveniji nima tradicije, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo na bolje. Z vstopom v EU se je pričelo uveljavljanje celostnega pristopa k načrtovanju prometa tudi v Sloveniji. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.


SLEDI NAM

TWITTER