KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižjih dohodkovnih skupinah se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti CO2 v zrak in od vseh dejavnosti v povprečju plačujejo največ okoljskih davkov.

Neutral

V obdobju 1990-2013 so se najbolj znižali izpusti SO2, sledijo izpusti NMVOC, najmanj pa so se znižali izpusti NOx, NH3 invPM2.5. To je vplivalo na znižanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona in trdnih delcev. NOx je edina snov, ki je s pomembnim deležem prisotna v vseh treh skupinah. Glavni vir izpustov NOx je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote.

V letu 2013 so bili izpusti SO2, NOx, NMVOC in NH3 nižji od ciljnih vrednosti za doseganje ciljev leta 2020 pa bo potrebno okrepiti izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpustov NOx in PM2.5.

Neutral

Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 % nižja glede na leto prej ter za 12,5 % nižja od rabe v letu 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva, ostala raba pa ima najnižji delež. Nižja raba leta 2014 glede na 2008 je predvsem posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv izboljšanja učinkovitosti rabe energije. Raba leta 2014 je bila s 4.607 ktoe za 10 % nižja od cilja za leto 2020.

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Bad

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2008-2011 ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih treh letih, zlasti v 2014 je bilo zmanjšanje spodbudno. Dolgoročen trend približevanja povprečju EU-28 je prepočasen.

Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok.


SLEDI NAM

TWITTER