KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Od leta 2010 se je normalizirana proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 11 %, od leta 2005 pa za 19 %. Da bi dosegli indikativni cilj v letu 2020, bi bilo potrebno povečanje za več, kot je bilo doseženo v celotnem obdobju 2005–2018. Indikativni cilj za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije postavlja AN OVE za obdobje 2010–2020.

Neutral

Dobro kemijsko stanje je določeno za 96 % vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa za pet vodnih teles morja zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.

V obdobju 2009 – 2015 je za 59 % vodnih teles površinskih voda ocenjeno, da dosegajo dobro ekološko stanje. Hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost sta glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda. V primerjavi s preteklim obdobjem 6 % več vodnih teles dosega dobro stanje.

Bad

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v Sloveniji povečala s 6,8 let (leta 1992), na 9,4 let v letu 2014. Spremenila se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov, saj se je delež osebnih avtomobilov, starejših od 12 let, leta 2015 v primerjavi z letom 2001 več kot podvojil; delež avtomobilov, starih manj kot tri leta pa zmanjšal skoraj za polovico.

Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji nadpovprečno hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Od leta 2008 dalje lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji sicer raste počasneje, kar je posledica gospodarske recesije. Tudi stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije EU, hkrati pa presega tudi stopnjo motorizacije v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Bad

Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano ostaja visoka in se je v letu 2015 še zviševala. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, sledijo virusne okužbe črevesja, ki postajajo vse bolj pomembne. Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi,  patogenimi E.coli.

 

Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami. 

Bad

Delež izdatkov za osebno mobilnost se po gospodinjstvih skozi čas skorajda ne spreminja. Skupine prebivalstva višjih dohodkovnih razredov ter prebivalstvo gospodarsko razvitejših držav porabijo več finančnih sredstev za nakup vozil in osebno mobilnost, kot skupine prebivalstva nižjih dohodkovnih razredov in prebivalstvo gospodarsko manj razvitih držav. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2014 porabila 16%   gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, od tega 12% za delovanje in 3% za nakup vozil. Manjši delež, nekaj več kot 1%, je bilo namenjenih javnemu prevozu.


SLEDI NAM

TWITTER