KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Skupni Izpusti toplogrednih plinov se bodo do leta 2020, glede na leto 2015, povečali, po tem pa zmanjševali. Izpusti iz virov, ki niso vključeni v trgovanje s pravicami do emisij TGP, do leta 2020, so znatno nižji od ciljnih vrednosti.

Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2014 povečal za približno 80 %. Njegova rast se je v Sloveniji, razen v letelaskem prometu, nadaljevala kljub gospodarskim težavam v EU. Po letu 2011 se delež cestnega prometa ustali. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.

Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo skoraj 14 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve petih večjih parkov.

Bad

V Sloveniji je obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih naraščal, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi zelo upadel, še posebej z avtobusnimi prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo.

Good

Na znižanje izpustov SO2 iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih (od leta 2009 je ta 10 mg/kg) tako za motorne bencine kot za dizelsko gorivo). Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2015 ni bila presežena niti v Sloveniji niti v EU-28, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, koncentracija benzena v motornih bencinih pa je nižja od predpisane vrednosti (1 % V/V). 

Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Odmike od referenčnih vrednosti se v Sloveniji argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv, z nesorazmerji med cenami mineralnih goriv in biogoriv, obremenitvijo biogoriv s trošarino in s tem z nestimulativnimi tržnimi razmerami, ki ne spodbujajo potrošnikov/končnih uporabnikov k uporabi biogoriv.


SLEDI NAM

TWITTER