KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji HOS v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Good

Količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. Največ odpadnega jedilnega olja izvozimo v druge članice EU na predelavo v biodizel. V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja.

Bad

Zbrane količine organskih kuhinjskih odpadkov, so se po uveljavitvi predpisa več kot podvojile, vendar ravnanje z njimi še ne poteka skladno s cilji. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri kompostiranju, saj leta 2008 ni bilo pridobljeno nobeno okoljevarstveno dovoljenje za to dejavnost.

Neutral

Pet vodnih teles slovenskega morja je na osnovi podatkov monitoringa v obdobju 2006 -2008 uvrščenih v slabo kemijsko stanje. To stanje je določeno zaradi preseženega okoljskega standarda kakovosti tributilkositrovih spojin, ki je na nivoju Evropske skupnosti določen od leta 2007 dalje. Ekološko stanje vodnih teles morja je določeno za tri vodna telesa, ki so v dobrem ali zelo dobrem stanju.

Neutral

Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma stabilno, a vendar slabše kot je povprečje na ravni EU. Med najbolj poškodovani drevesnimi vrstami sta jelka in hrast. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.

Neutral

Število ležišč, predvsem pa število prenočitev v obravnavanem obdobju (1992–2009) vseskozi narašča. Največ prenočitev je v poletnih mesecih, ko je največ turistov v obmorskih krajih, le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških krajih. V zimskih mesecih po številu prenočitev prednjačijo zdraviliški kraji.


TWITTER